Life, liberty, and the pursuit of matching accessories.
…seveda samo za prvomajske praznike. Destination: London.
Jaz in London tokrat praznujeva okrogli jubilej, saj tja potujem desetič. Zato bom pa prvič tam z mojim D. Plana sta samo dva… Popstarz v petek (obetajo se Arctic Monkeys) in Kylie razstava v Victoria & Albert Museum enkrat vmes. Ostalo sproti. Tokrat je moj budget zelo zelo limited. To bo še zabavno.
…je na današnji dan na glasbeno sceno stopila ta gospodična:
To je bil njen prvi single. 25 let kasneje je njeno ime postalo institucija. Njena predstavnica za stike z javnostmi je o njej rekla to:
It may seem like only yesterday but 25 years ago on April 24, 1982, Sire Records honcho Seymour Stein released a single by an unknown singer from Rochester, Michigan, called ‘EVERYBODY’ on Warner Bros. To say the world would never be the same is an understatement. The song went on to become a huge dancefloor hit and was heard all over the radio in the Summer of 1982. That little girl from Michigan would go on to become one of the most famous entertainers and cultural icons in history - selling close to 200 million records and remaining a star of enormous magnitude and influence for the next 25 years. She’s just getting started. (Uredil d-mashina)
In zdaj nesramno lahko Nagradno vprašanje™: ¿Quien es esa niña?
Prvi, ki pravilno odgovori na Nagradno vprašanje™, dobi mesto na moji blogrolli. Če že ni tam. Drugače pa prijazno besedo in pohvalo z moje strani. 
…ali zakaj bi zmaga Ségolène Royal res nekaj pomenila.
Ne bi bila prva ženska, ki bi postala šefica države, niti prva, ki bi bila izvoljena na neposrednih demokratičnih volitvah. Je pa med njo in Margaret Thatcher, Angelo Merkel in na drugi strani Hillary Clinton in Carlo del Ponte ena velika razlika. Ségolène walks and talks like a woman, kar za njene kolegice ne moremo trditi. Maggie, Angie in Hillary so vse prevzele moška pravila igre, da so uspele v svetu politike. To, da so žene in matere je drugotnega pomena, potisnjeno v ozadje. Ségolène ni nerodno povedati, da je mati in žena. Ženskost je del njenega imidža, tisti catch (sicer ne edini), ki ji prinaša glasove. Zato bi njena zmaga veliko pomenila… eno svetovnih velesil bi vodila ženska, ki se ne rabi obnašati kot moški, da ji uspe in da jo jemljejo resno.
Ségolène, vso srečo.
P.S. V Franciji se je volitev udeležilo več kot 85% volilnih upravičencev, kar je precej. To kaže, da so kandidati bili dovolj dobri in prepričljivi, da so Francozi bili pripravljeni zaradi njih oditi na volišča (nekateri med njimi so celo morali čakati par ur, da so prišli na vrsto) in to kljub lepemu vremenu, ki je pri nas ponavadi glavni izgovor za slabo udeležbo. Kot kaže jim ni vseeno kdo bo vodil njihovo državo. Upam, da so se pri nas iz francoskega primera kaj naučili.
…zakaj potem razkazuješ svoje radiatorčke? Ali pa še kaj več…
Principa po katerem delujejo strani kot so Gay Romeo ali Gaydar ne bom razlagal. Na kratko… namenjene so spoznavanju novih ljudi, z različnimi nameni… seks, prijateljstvo, partnerstvo, druženje, yadda yadda. Zraven seveda lahko pripopaš slikco. Jaz imam profila na obeh straneh že precej časa, še iz časov pred resnimi vezami. Nisem pa nikoli spoznal nobenega tipa na podlagi profila na kateri od teh strani, niti nikoli nisem imel resnega interesa. Bolj mi je bil koristen kot en tak servis za komuniciranje s folkom, s katerim nimam ravno v stalnem in/ali intenzivnem stiku, čeprav sem enega od bivših spoznal prav prek Romeota… profil služil kot povod, da sva sploh prišla v stik. Ostalo sva se vse sama zmenila. Zaradi tega imam še zdaj profil- da ostajam v stiku z ljudmi, s katerimi se drugače ne družim in jih srečujem v gužvi v K4 in podobno. Pa tudi zato, da si na tekočem, če se za kakega sošolca iz srednje ali celo osnovne izkaže, da je “naš”. To je vedno zelo fino vedet. Taki coming outi so meni bolj pri srcu kot če bi se outirali razni Galuniči in Sebastianu, kar me v bistvu sploh ne bi ganilo, ker do njih ne gojim nikakršnega odnosa.
Večina tipov te strani uporablja predvsem zaradi iskanja priložnostnega fuka. Stvar je silno preprosta… po tipu fotografije lahko sklepaš zakaj je oseba sploh prišla na to stran. One night standov drugače ne obsojam. Kakor ti paše. Pa tudi… I’ve had my share. Zadnjič pa me je en profil malo zmedel. Tip je objavil svoje slike v boksarcah, napenjal svoje mišice, razkazoval radiatorčke in erekcijo skozi spodnjice, vse lepo in prav. Nisem se zgražal in stran obrnil… je imel kaj za pokazat. Taka gay amateur estetika, ki počasi postaja žanr za sebe. Z veseljem sem slikce pogledal. Seveda ni pokazal svojega obraza, v tekstu pa je nato zatrjeval, da on v bistvu išče samo frende, družbo. Da ima tipa, s katerim je v ekskluzivnem razmerju in se imata ful rada in da v bistvu prezira one night stande, da to ni njegova scena in da naj se tisti, ki iščejo fuk, samo speljejo, ker noče imeti nič z njimi. Sam pri sebi sem se vprašal: Zakaj mi po ekranu šejkaš s svojim tičem, če hočeš biti samo moj frend.
Danes sem mislil preskočiti to rubriko, ker je moj teden zaznamovala Plestenjakova Soba 102… v nadomestnem avtu sem namreč prisiljen poslušati radio, ker kljub letniku 2004 še vedno fura kasetnik. Prav čukasto sem gledal to zadevo in seveda narobe vstavil kaseto. Skoraj sferderbal stvar. Nisem vajen kaset. Ta, ki je skoraj zjebala radio, ki sploh ni moj, pa je v bistvu bila adapter za razne mp3e playerje. Seveda stvar ni delovala. Ampak anyway… To Sobo 102 sem slišal prav vsaki dan, včasih celo dvakrat, ker razen Vala 202 ni radijske postaje, ki bi vzdržala celo pot od LJ do MB in nazaj (Ta teden sem bil vsak dan na službeni poti). Vsaka postaja jo je zavrtela.
O komadu lahko rečem, da mi je rahlo beden. Zelo daleč od Iz pekla do raja (Spekla bom jaja), ki je zame klasika slovenskega popa. Se pa Jan definitivno šlepa na uspeh tega dueta. Spet z perspektivno, niti ne tako anonimno, pevko, ki začenja s solo kariero. Upam, da bo Lari boljše ratalo kot Evi Moškon, oziroma bo sodelovanje s Plestenjakom boljše izkoristila (čeprav ima z Leeloojamais tako dobre reference, da Plestenjaka v bistvu sploh ne potrebuje). Eva ga ni in je s tem komadom na emi vse zasrala. Saj ta njen komad z eme 07 ni popolnoma zanič. Je pa definitivno premalo izrazit in ne paše k njeni naslovnici Cosmopolitana. Vsekakor pa čestitke za pogum, da poje pesmi, ki so ji všeč, čeprav mogoče nimajo potenciala, da se približajo uspehu njenega prvega solo izhoda Ti znaš. Tako uspešen komad, da ga Plestenjak recikliranega prodal še Rebeki Dremelj v obliki Daj mi še en dan. (O Rebeki pa več jutri ko seciram Miss Universe.)
Današnji bonus pa sem našel v Megafotrovem pajzlu. Komadu je naslov Tri kurbe dva drevesa, skupaj pa ga je spacal Umek. He’s making a statement, apparently. Elektro analfabetu kot sem jaz, je ta štanca všeč. Besedilo pa je po moje Ziggy napisal. Komad lahko slišite in downloadate na Umekovem myspacu.
Za to pisanje o bivših sta bila dva povoda. Najprej je o tem pisala Jessy potem pa je prišel rojstni dan mojega bivšega tipa. Tistega s katerim sva bila skup tri leta. Naredil sem si totalno sramoto… zajebal datum. Kar je skoraj tako velik škandal kot če se ti Merkatorjeva vrečka strga in sesuje sredi Cankarjevega nabrežja. Zgodilo se je to, da sem zamešal dan ko sva pred cirka petimi leti začela in njegov rojstni dan. 8. april, 18. april… ampak je dobro sprejel. Sicer še v najinem post-razmernem odnosu nisva tako daleč, da bi se iz tega hecala in si za datum obletnice čestitala. V bistvu še vedno pretty much ne govoriva. Ampak verjetno bova. Enkrat pač. Nisva se razšla v najboljših odnosih. Zelo melodramatično.
Je pa on eden izmed dveh bivših, ki se jih še vedno z veseljem spomnim. To je indikator po katerem ločim bivše tipe od tistih ’s katerimi sem nekaj mutil’. Bivši tip je zame skoraj titula, častni naziv. Dokaz, da je imel prav poseben vpliv na mene, večji kot vsi ’tisti s katerimi sem nekaj mutil’. Za debatiranje o tipih veljajo vse standardne floskule… ne moreš jih izbrisati iz zgodovine, vsak je pripomogel k temu, da si zdaj takšen kot si, od vsakega si se kaj naučil, in ostalo Oprah sranje. Tisto neškodljivo preklinjanje čez njih pa ima svoj terapevtski učinek. Boljše travmirati (zelo) naglas kot pa na mute, ker bo slej kot prej butnilo ven. In ko bo, verjemite, da bo to takrat, ko boste najmanj hoteli in ko bo to najmanj primerno. Deja vu pa te fore. O bivših pa tako zelo radi travmiramo predvsem zaradi sebe. Ne glede na to, kakšni prasci so bili in kako so nas prizadeli, tudi če smo mi bili prasci, so v bistvu naš neuspeh oziroma, še akutneje, kapitalni poraz. Nobody likes a loser. Temu primeren je tudi odziv. Mi moramo izpasti zmagovalci, oni pa poraženci. Pljuvanje po bivših je pač egotrip… regeneracija sistema. To pa lahko traja tudi v nedogled. Ena od moj best frendic ponavadi rabi tam 2-3 leta, da jo res boli kurac, čeprav to trdi že zdaj. O zadnjem jo moram še vedno poslušat. Pa je več kot tri leta odkar sta šla narazen. She just won’t let go. In noče verjeti, da pa je on mogoče šel naprej. Ker karkoli naredi je na nek čuden način povezano z njo. Ampak sem dober prijatelj in jo poslušam. I don’t mind. Čaka na svoj closure.
… mantra o bivših tipih. Zakaj so pomembni za nas in kako je pljuvanje čez njih najboljša terapija. Ne bom jokal. Prisežem. V moji glavi bo vse skupaj prav kul izpadlo. Če ne bi imel ‘party in my pants’ in me zgoraj ne bi čakal nekdo, ki je zelo ‘willing’ in še bolj ‘able’ in prav nič bivši, bi napisal že zdaj. Ampak imam svoje prioritete.
Za ogrevanje pa ta komad…
To je po moje najbolj cheap fora, kaj sem jih kdaj slišal v reklami. Glas v reklami nadaljuje, da ima tipe rad pod pogojem, da imajo sestre, ki se opicanijo z dodatki iz trgovine _____ (iz principa je ne bom omenil). Komu naj bi bil ta oglas namenjen mi ni najbolj jasno. Bejbe verjetno samo z očmi zavijejo tako kot jaz. Oglas je verjetno zabaven samo tistim alfa samcem, ti tripajo na “pederske” vice, ker jim je to najboljši dokaz, da oni pa res niso… “A vidš kva sem tle naredu… reku sm, da sm pedr!!! A štekaš, stari? Ampak jaz nisem! Kera huda fora!” “Ej, res, stari! Pejmo koraude kupt, da enkrat za spremembo ne bomo grde babe za pusta.” Vsakemu svoje veselje.
Tokrat Til Schweiger. Nemški igralec. Tako kot prejšnji cuker tudi ta znan po svojih gatkah. Take mam tut jaz.
Pa še en portret.
Najprej o Andreju… a ni krasen v tej roza muci od Jasmine in tahudih očalah? Noben strejt tip ne bi znal roza barve tako dobro nositi kot on. S tem je, za mene, pokazal svojo moškost. Ne pa tisti kekci v Baru, ki so se oblekli v babe in mislili, da so izpadli blazno duhoviti.
Anywayzzz… Danes me je Big Brother dolgočasil. Niti Nina Osenar, ki vsak teden pokaže en centi nog več, me ni mogla potolažiti oziroma prepričati da bi povsem zavzeto gledal do konca. Vmes so imeli Mihata na tapeti. Tip mi gre drugače blazno na živce s to liziko al čačkalico v gobcu (upal sem, da se mu zaleti… to bi bil pol cel žur :)), se pa mi je tudi rahlo zasmilil. Tisto njegovo knjižico od vseh najmanj resno jemlje prav on. Enkrat jo omeni in ustvarjalci šova njegov celoten profil ustvarijo na podlagi te knjižice. Ampak ustvarjalci to delajo povsem zavestno in zanalašč in z vsemi tekmovalci, zato jim oprostim. Oni se ne trudijo, da bi tekmovalce predstavili take kot v resnici so, ker res ne vem kaj bi imeli od tega. Vsako odstopanje od tiste začetne predstavitve je tudi razlog zakaj nekateri izpadejo totalni pezdetki in/ali hinavci, pozerčki, lažnivci, glumači ipd. Če bi tekmovalci imeli možnost sami izdelati svoj profil, bi verjetno poudarili povsem druge stvari, Miha knjižice verjetno ne bi tako poudarjal, izpadlo pa je, da je ves njegov lajf podrejen polnjenju in ažuriranju te jebene knjižice! Ampak to je en aksiom teh reality šovov… You don’t get to have a say.
Brdžanovićeva in Gačanović imata prav fetiš na to zadevo.. A nista hecna, no? Ob vsaki priliki jo omenita. It all comes down to ze book. (Enako pri Nini… it all comes down to ze afrikaner.) Almo imam na sumu, da bi rada postala številka 344 (or whatever). In če smo že pri njej… al se samo meni zdi, da je to vlogo opinion leaderja vzela skrajno resno in se ne zaveda, da je v razvedrilni oddaji in ne na akademski okrogli mizi? Za Gačanovića velja (v malo manjši meri sicer) enako… Do izpadlih tekmovalcev se pa tudi obnašata kot da so krave skupaj pasli, skupaj preživeli otroštvo in kofetkali ob Ljubljanici… kot da jih res tako svinjsko dobro poznajo. Inside out. Kot bi živela v tej bajti. Tako kot vsak drugi povprečen gledalec BB. Daleč od neprizadetega zunanjega opazovalca, v glavnem. Brez distance, whatsoever.
Vmes, ko sem to pisal so Tino določili, da gre na Filipine, Robert pa je letel ven. Tina bo torej naša ambasadorka v svetu. Tina ni najbolj navdušeno delovala, kar je Osenarco prav malo šokiralo, se mi zdi. Aleš je s svojo izjavo dokazal, da kljub diplomi s pravnega faksa, v glavi ostaja v tisti svoji vukojebini od Voličine. In FDVjevci naj bi bili najbolj precenjeni diplomanti v Sloveniji. Zasluži si spomenik na Kardeljevi ploščadi.
