04.19.07
Case of the Ex
Za to pisanje o bivših sta bila dva povoda. Najprej je o tem pisala Jessy potem pa je prišel rojstni dan mojega bivšega tipa. Tistega s katerim sva bila skup tri leta. Naredil sem si totalno sramoto… zajebal datum. Kar je skoraj tako velik škandal kot če se ti Merkatorjeva vrečka strga in sesuje sredi Cankarjevega nabrežja. Zgodilo se je to, da sem zamešal dan ko sva pred cirka petimi leti začela in njegov rojstni dan. 8. april, 18. april… ampak je dobro sprejel. Sicer še v najinem post-razmernem odnosu nisva tako daleč, da bi se iz tega hecala in si za datum obletnice čestitala. V bistvu še vedno pretty much ne govoriva. Ampak verjetno bova. Enkrat pač. Nisva se razšla v najboljših odnosih. Zelo melodramatično.
Je pa on eden izmed dveh bivših, ki se jih še vedno z veseljem spomnim. To je indikator po katerem ločim bivše tipe od tistih ’s katerimi sem nekaj mutil’. Bivši tip je zame skoraj titula, častni naziv. Dokaz, da je imel prav poseben vpliv na mene, večji kot vsi ’tisti s katerimi sem nekaj mutil’. Za debatiranje o tipih veljajo vse standardne floskule… ne moreš jih izbrisati iz zgodovine, vsak je pripomogel k temu, da si zdaj takšen kot si, od vsakega si se kaj naučil, in ostalo Oprah sranje. Tisto neškodljivo preklinjanje čez njih pa ima svoj terapevtski učinek. Boljše travmirati (zelo) naglas kot pa na mute, ker bo slej kot prej butnilo ven. In ko bo, verjemite, da bo to takrat, ko boste najmanj hoteli in ko bo to najmanj primerno. Deja vu pa te fore. O bivših pa tako zelo radi travmiramo predvsem zaradi sebe. Ne glede na to, kakšni prasci so bili in kako so nas prizadeli, tudi če smo mi bili prasci, so v bistvu naš neuspeh oziroma, še akutneje, kapitalni poraz. Nobody likes a loser. Temu primeren je tudi odziv. Mi moramo izpasti zmagovalci, oni pa poraženci. Pljuvanje po bivših je pač egotrip… regeneracija sistema. To pa lahko traja tudi v nedogled. Ena od moj best frendic ponavadi rabi tam 2-3 leta, da jo res boli kurac, čeprav to trdi že zdaj. O zadnjem jo moram še vedno poslušat. Pa je več kot tri leta odkar sta šla narazen. She just won’t let go. In noče verjeti, da pa je on mogoče šel naprej. Ker karkoli naredi je na nek čuden način povezano z njo. Ampak sem dober prijatelj in jo poslušam. I don’t mind. Čaka na svoj closure.
machoman pravi,
april 20, 2007 ob 06:00
ti si moski in pises o moskemu? fegič
Uros pravi,
april 20, 2007 ob 06:47
sam res. fuj
Dami pravi,
april 20, 2007 ob 07:26
Več je takih, več žensk ostane za nas…
Dacci pravi,
april 20, 2007 ob 08:23
Machoman, ti si en strašen mačo! Ko se znajdeš pred nečim, kar tebi ni poznano ali nočeš poznati, stisneš svoj špaget med noge in zbežiš, med bežanjem pa pljuvaš po osebah, katerih sploh ne poznaš! Bodi mačo in ne homofob!
Uros, a ti kakaš (serješ)? Tvoj kakec je fuj in ne ČLOVEK, ki je napisal ta članek!
Dami, je sicer lahkotna izjava, vendar se strinjam s tabo. Vseeno je boljše razmišljati v tej smeri, kot pa udrihati po ljudeh, ki jih ne poznaš!
Majki pravi,
april 20, 2007 ob 08:38
To da nekoga ne poznaš, še ni razlog, da nebi smel biti homofob, kali? V demokraciji in pluralnosti mnenj moramo in moremo toleriati tako mavrične kot “strejt” in tiste vmes; takisto njih misli in večkrat kot ne. nestrpna mnenja pa nekorektne poste! Sej zato pa je BLOG jebešmu pišku:)
Vanja pravi,
april 20, 2007 ob 08:55
Meni se zdi obsedenost z bivšim zguba časa. OK nekaj časa že potrebuješ, da zaceliš zlmoljeno srce. Amapk tri leta je absolutno predologo. Ko je pa toliko moških na svetu…mljask
april 20, 2007 ob 12:37
jao… sem prav čakala kak tak “inteligenten” komentar… dečki, ponavadi se itak izkaže, da tisti, ki so najbolj glasni, imajo največ za skrivat… tak da…
kar se pa bivših tiče… težko sprejmem, da nekdo, ki mi je v določenem trenutku v življenju pomenil toliko, popolnoma izgine iz mojega življenja… ker nisem bila z njo toliko časa zato, ker je bilo vse tako slabo… in če je bilo dobro in če sva se imeli radi takrat, verjamem, da obstaja način, da obdrživa nek prijateljski odnos… samo potrudit se je treba, pa včasih pustit določene stvari ob strani…
Uros pravi,
april 20, 2007 ob 16:42
@Dacci kje pa je kakec, kot na tičih pedrov, lol
april 20, 2007 ob 20:48
machoman, dobro opazuješ. Uroš, ti si pa latenten peder, anede? (To je bolj trditev kot vprašanje, tako da se ne trudi) Verjamem, da si na to stran prišel zaradi Nine Osenar. Njene slikce najdeš na www.ninaosenar.com devon, dobrodošla.
Dacci, Majki in ostali…. hvala za obisk
april 25, 2007 ob 10:49
ko je treba nekoga obsojat,ki ga sploh ne poznamo, smo pa prvi ha.. kaj potem, če je moški in piše o moškem? a ne moremo ljudi sodit, po drugih vrednotah, ki jih mogoče imajo, ne pa po njihvom privatnem življenju in spolni usmerjenosti.. a če je istospolnousmerjen, ne more bit dober človek… mah škoda besede, za take bedne izjave…
Katarina pravi,
julij 17, 2007 ob 00:41
Ponižno citiram:”Ena od moj best frendic ponavadi rabi tam 2-3 leta, da jo res boli kurac, čeprav to trdi že zdaj. O zadnjem jo moram še vedno poslušat. Pa je več kot tri leta odkar sta šla narazen. She just won’t let go. In noče verjeti, da pa je on mogoče šel naprej. Ker karkoli naredi je na nek čuden način povezano z njo. Ampak sem dober prijatelj in jo poslušam. I don’t mind. Čaka na svoj closure.”
Že Đako da monkey je pel…. WHO IS IT??? IS IT I, I, I?
Če sem jaz, naj ti natančno podam podatek, da mineva 3 leta, 1 teden in natanko 3 dni 
Btw. Na kafi ob nabrežju Drave, boš izvedel to, da je na vidiku NOVI Mr. BIG
Keri ide dalje. U novim cipelama….. razprodaje so terapija 
Pljuvanje pa nuja. Nuja, da ga izbljuvaš, ker ti je predolgo stal v želodcu 
julij 17, 2007 ob 08:11
Že komaj čakam.