2.05.2007
London Report
Jaz sem verjetno edini človek, ki je šel 10x v London in se tja ni preselil. O tem sem razmišljal samo ene parkrat v zgodnjih študentskih letih, potem pa sem ratal komot in se odločil, da grem v tujino živet samo če bi se mi zaradi tega standard zvišal. Z nule pa več ne bi začel. Pa nima to nobene veze z jajci. Ko sem nazadnje počekiral (zdaj) so še vedno bila na svojem mestu. Še vedno pa je London na prvem mestu med mojimi favourite mesti. Pariz je sicer tudi tam nekje, ampak iz drugih razlogov. Pariz je “najino” mesto, London pa “moje”. Sem se pa tokrat prvič šel tistega pravega turista in si privoščil malo sightseeinga.
In kaj se je dogajalo?
<li>Končal sem z bojkotom Starbucksa. Starbucksa nisem maral predvsem zato, ker se v lokalih ne sme kaditi. Kava brez cigareta pač ni ista. Oziroma zame ne obstaja. Obstajajo pa Starbucksi z mizami zunaj... ta blizu hostla je imel celo nekaj kar je bilo približno podobno letnemu vrtu, ki je v Londonu drugače znanstvena fantastika. In obstaja take away. Po eni kaprici je padla še druga... pitje kave from a paper cup. Sem vzel za trening za protikadilski zakon, o katerem sicer nimam najboljšega mnenja, ampak ga bo očitno treba sprejeti. Cigaretom pa zdaj prav zanalašč ne bom rekel ne, čeprav imam tovrstne popadke na cajte. Oni to hočejo od mene! S tem bi zmagali.
<li>Podlegel sem najbolj podli marketinški fori na svetu. V petek naj bi v Popstarz nastopili <a href="http://www.arcticmonkeys.com">Arctic Monkeys</a>. WRONG! Nastopili so <strong>Antarctic</strong> Monkeys- Arctic Monkeys tribute band. Uradno so napovedovali Arctic Monkeys album launch party z £700 worth of giveaways. Ob enih naj bi nastopili Monkeys... nič čudnega, tudi Rolling Stones so včasih samo Stones. Sicer sem najprej pomislil kaj hudiča naj bi tak band delal v gejevskem klubu, ampak Popstarz ni ravno stereotipna gejevska veselica, kljub trashy popu na zgornjem flooru... na glavnem flooru dejansko vrtijo kul muziko... najdejo se tut kaki The Smiths, The Cure, Franz Ferdinand... kao indie scena. Spregledal pa sem, in verjetno nisem bil edini, netakodrobni tisk, ki je govoril o live tribute bandu, ki je bil celo imenovan ampak je logo banda v bistvu istu... isti font in vse. Mojemu dragemu itak ni bilo do žuranja in sva vztrajala samo zaradi moje želje po teh trapastih opicah. Potem sva se pač pobrala ven. Noter sva prišla zastonj. Hvala prijazni lezbi, ki nama je šenkala flyerje.</li>
<li>Ugotovil sem, da so ženske/punce v Londonu vedno bolj prostaške in z alarmantnim pomanjkanjem samokritičnosti. Ne znajo se dostojno obnašati, oblačijo pa se brez kakršnekoli distance do modnih trendov. Fashion victims par excellence. Obleka naredi človeka? My ass. Samozavest? Prej slab okus. Fuck off attitude? Bad manners, bejsikli. Se pa valda najde tudi precej bejbik, ki znajo furat svoj (odbit) stil, hkrati pa ostanejo dame. Niti ne rabijo biti narejene po JUSu, znajo pa nosit tisto, kar si izberejo.</li>
<li>Pogledat sva šla tudi v <a href="http://www.g-a-y.co.uk">G-A-Y</a>, taki pravi kičasti pederski žur brez moških vokalov, vse v Almighty miksih in Better the Devil You Know ob pol enih. Tokratni performance je imela Natasha Bedingfield, ki sem jo v G-A-Y videl dve leti nazaj. Takrat je bil to njen prvi tovrstni <em>gig</em>, večer pa ni bil samo njen, ampak si ga je delila z Christino Millian in The Ones. Tokrat je bila sama. Zgledala je prav luštno. Najbolj kul so mi bile njene ne ravno popolne noge. Nikoli ne bo delala reklam za hlačne nogavice.
Bejbiko sem posnel s telefonom. Sicer se bolj slabo vidi- snemano z galerije, ker se nisva hotela gužvat z mularijo v parterju. Those days are over.
Takole nekako pa je izpadel <em>Unwritten</em>... moj prvi upload na YouTube.</li>
<li>In na koncu še shopping... nabavil ene par stvari.
Nisem pretiraval. Tako nekako zgledajo: </li>
Srajca, hlače in flipflops so iz River Island, tisti navy pulover (tako teliran da ga komaj spravim čez ramena in iz takega finega materiala, da skrije vse, kar je potrebno skriti) in pas pa iz Camdena.








qty pravi,
2.05.2007 ob 16:21
Srce, naslednjic ko gres mi reci in ti posodim mojo “ostrigo”. Poleg hoje se vedno najcenejsi nacin premikanja v (po mojem mnenju) over-rated in over-priced Londonu. Hvala za spomin na G-A-Y, jaz sem bil tam na McFly!
5.05.2007 ob 22:01
Hahahaha. Super. “Mularija v parterju” je pa sploh res. Ampak vseeno: kaj pa naredita v placih, kjer ni balkona? Samo tisti “kao” pri indie za Popstarz je malo krivičen (čeprav včasih zelo drži). No ja. Kar pa se tiče štirih funtov za podzemno: z oyster kartico je še vedno 1,50 (v prvi coni ali iz druge v prvo cono) oziroma 2 funta (v drugo). Župan hoče vse spravit na kartico in negotovinsko plačevanje, še posebej na avtobusih. (Bi še kej napisal, pa se mi mudi ven - torej kasneje
6.05.2007 ob 00:41
Tadej, najlepša hvala za komentar.
Kaj narediva na placih kjer ni balkona? Pač malo pizdim.
To velja za take slučajne obiske koncertov. Na koncertih mojih top izvajalcev pa mi je itak vseeno in sem jaz tisti zaradi katerega drugi pizdijo. Tisti “kao” pa je res bil rahlo “misplaced”. Moj prvi Popstarz pa ostaja v Top5 mojih najboljših žurov.
Vanja pravi,
6.05.2007 ob 22:24
ej sori kaj pa je narobe z njenimi nogami? Men se zdijo čist fajn, pač niso dva zobotrebca ampak športne noge, ki ti lahko tudi eno brco v rit dajo, če preveč težiš.
7.05.2007 ob 07:56
saj to je to… NIČ ni narobe z njenimi nogami. omenil sem jih ravno zato ker nista dva zobotrebca
deus.ex.mashina » Lily Winehouse in Amy Allen pravi,
16.05.2007 ob 12:01
[...] preden sem dol pobral single, ostalo pa zbrisal [marš nazaj!]O tem sem nekaj malega pisal že tukaj. [marš nazaj!] [...]
deus.ex.mashina » Mark Ronson feat. Lily Allen- Oh My God pravi,
13.07.2007 ob 16:37
[...] Ronsonu in njegovem albumu sem veliko bral v Londonu, kjer sem tudi sicer, kljub kratkotrajnosti izleta, odkril precej glasbe- na blogu sem že omenil [...]