31.07.07
What a difference…
…a day makes.
Ja, danes pa sem osladen. blush
PS: Saj bom hitro v stari formi.
Rez
Nekje moram narediti rez. Ampak ne takega samodestruktivnega. Prispodoba pač.
Nekaj mi ne paše najbolj. I just can’t put my finger on it. Ampak vem, da rabim spremembo. Držite pesti, da se prav odločim.
PS: Čez par dni se bom sicer spet pobril po glavi, ampak to ni to. To bi bila preveč cheap fora.
29.07.07
Cuker tedna
Antonio Sabato Jr. Igralec, model, lepotec. Big in the 90s, ko je package, telo in obraz posodil Calvinu Kleinu in njegovim gatkam. Moja zagledanost v njega in fascinacija nad njegovim popolnim telesom sta bila prva indikatorja, da se spreminjam v hardcore geja. Seveda sem si to takrat drugače razlagal. My first gay crush in čas za nostalgijo.
Antonio, vruče mi je!
28.07.07
Supernova
V tem trenutku verjetno planirate svojo soboto. Moj predlog za zvečer:
Gre za ženski rock band. Ampak nč bat. Zraven je tudi Devon Dyke, ki je preverjeno kul punca in verjetno ne bo metala praznih pločevink piva v nič hudega sluteče fantke. Če ne zaradi česa drugega, zato, ker bo preveč zaposlena z drkanjem na svojo lubico1. Vseeno si srčno želim, da ne bi bil edini tip tam.
Vse skupaj se bo dogajalo v Tiffanyju, na katerega me vlečejo posebni spomini… tam sem namreč gor zrastel v geja kot sem danes. 
Socializacija pa to… 
Devon in ostalim puncam v čast, vas na predstavitveni koncert vabim še jaz2. Za simboličen 1€ smo lahko priča rojstvu the next best thing. Nikoli ne veš… puncam lahko rata. In če jim rata, se boste lahko čez leta hvalili, da ste bili zraven… na njihovem prvem koncertu. Jaz, brejn+bubizz, hirkani in Poredna črešnja pa se bomo lahko pohvalili, da smo čisto na začetku bili njihovi PR sodelavci. 
Lejte, da vam rata! Jaz rabim nekaj za v CV napisat! 
Po koncertu bomo v sosednjem Monoklu Wanted v čast skupaj natepavali Barbie.
Good luck, drage Wanted!
Se vidimo? Pocukajte za rokav3.
- Ne klikat, če imate v mislih tisto drkanje… I don’t do lesbian porn! [marš nazaj!]
- Uuu, skoraj rima! [marš nazaj!]
- Če jih bom imel. [marš nazaj!]
27.07.07
Amy Winehouse- Tears Dry on Their Own
O moji fascinaciji nad Amy Winehouse sem že poročal. Še enkrat lahko ponovim, da se mi zdi prav neverjetno, da na svetu obstaja zvezdnica, ki je zanimiva tako za glasbene sladokusce kot za rumene medije.
Njen drugi album Back to Black je presegel uspeh prvega, Frank. Če sem čisto frank, se niti ne spomnim nobenega komada s prve plate. Vem samo, da se je smrklja že takrat precej usajala. Ena njenih prvih tarč je bila Madonna, ki jo je poimenovala nekaj v stilu “stare krave, za katero bi že bil čas, da se spoka s scene, ker nikogar ne zanima kaj ima za povedat.” Vse skupaj verjetno bolj poza kot kaj drugega. Tudi drugače verjamem, da je njena podoba sfabricirana na enak način kot podoba kake Britney Spears v njenih zlatih časih. Nekaj od tega je verjetno res, ampak za trg je še malo bolj potencirano in blown out of proportions. Vzamite si njeno frizuro za metaforo.
Back to Black sem začel intenzivno poslušati takrat, ko je bil aktualen istoimenski single. Zdaj ga vem praktično na pamet. Rehab sicer sem porajtal, a ne dovolj, da bi se malo bolj posvetil celotni plati. Fenomenalni You Know I’m No Good pa je šel povsem mimo mene. Ne vem kako se je lahko to zgodilo. Tears Dry on Their Own je četrti single. Na albumu presežkov je ta eden boljših in eden “lažjih1”.
V spotu jo vidimo v vsej svoji lepoti… anoreksično telo, ki komaj čaka, da se bo zlomilo pod težo frizure. Da o cunjicah in make-upu sploh ne govorim. Njen stilist2 ima prav svinjsko dober smisel za humor. Svaka čast.
Back to Black je album, ki bo po vsej verjetnosti v začetku prihodnjega leta pobral cel kup glasbenih nagrad. Vprašanje je samo ali bo vsako nagrado pospremil tudi nov eksces. To bo še cel žur! 
Moje skrite želje? Grammyja, ki ga dobi za Best New Artist razbije na glavi kake Lindsay Lohan ali Paris Hilton. Bom pa zadovoljen, že če samo pobruha rdečo preprogo.
- Beri: sprejemljivih za širše občinstvo. [marš nazaj!]
- Ker pač NE verjamem, da se rihta sama. [marš nazaj!]
Le temps qui reste
Ker poleti res ni nič pametnega po TV sem se za visual entertainment zatekel k DVDjem. Predvajalnik, ki je drugače muhast tako kot jaz, se me je usmilil in vzdržal tisto slabo uro in pol. Na sporedu je bil Ozonov Ostanek časa.
Čeprav je glavni junak gej, film sam ni tako gejevski1 . Spolna usmerjenost je samo ena od junakovih lastnosti in ni osrednjega pomena za film. Kljub temu v filmu vidimo zelo ekspliciten ljubezenski prizor2, ki bi v rahlo “zadrego” spravil tiste mačo strejt tipe, ki podzavestno mislijo, da je homoseksualnost strašno nalezljiva bolezen. Nekaj v smislu “Uuuu, kaj če se nalezem, če bom kaj takega (predolgo) gledal.”
In kaj se zgodi? Tip ugotovi, da je na smrt bolan. In ne, nima AIDSa. Ima raka v zadnjem stadiju. Neverjetno… na smrt bolan gej, ki nima AIDSa. Da, dragi moji… geji ne zbolevamo samo za AIDSom3. Fant se ne odloči za zdravljenje, ampak se pred smrtjo raje pomiri s svetom. Išče svoj peace of mind in pri tem ni patetičen4.
Film je ekspresno postal eden mojih najljubših- že nekje na polovici. Zdaj si z Bližnjimi odnosi deli prvo mesto na moji lestvici vseh najboljših. K temu je največ pripomoglo to, da sem se z junakom (Igra ga Melvil Poupaud) kar precej identificiral. Pa ne samo zato, ker imava enak stil oblačenja. Bolj zaradi tega, ker toliko kolikor sem v stiku s svetom in ga poskušam uživati z veliko žlico, sem od njega tudi odklopljen in distanciran in bi ga včasih najraje razstrelil v prafaktorje. V junakovih odločitvah in sprejemanju sveta sem se kar našel.
- Tisti orto “gejevski” filmi ponavadi vso zgodbo v bistvu pogojujejo s spolno usmerjenostjo junaka/junakov in jo na nek način problematiziriajo. Tega tukaj ni. [marš nazaj!]
- Z erekcijo in vsem… [marš nazaj!]
- Velik plus, ker so se izognili filmskemu stereotipu oziroma klišeju. [marš nazaj!]
- Še en plus. [marš nazaj!]
23.07.07
Skok na glavo
Kolpa was a blast! Predvsem zato, ker sem po precej letih odkril čare in užitke skakanja v vodo na glavo.
Kot mulc sem si namreč razbil glavo1 , in od takrat naprej nisem skakal na glavo. Spljoh. Neke vrste fobija, ki ji je bila dodatna vzpodbuda tudi totalna nenavdušenost nad višino. Tega je bilo kakih petnajst let nazaj. Včeraj pa sem se soočil z “demoni” in kr skočil. Brez pravega povoda… na provokacije tipa “Lej k si ne upa!!!” itak ne padam in me nikoli niso podžgale.
In potem nisem mogel nehati. Totalno noter padel! V zadnjem sešnu v vodu sem že delal na tehniki in eleganci, da je skok tudi nekako kulturno zgledal. Na koncu se mi je vse skupaj tako zelo dopadlo, da sem se odločil, da dogodek nujno rabi svoj soundtrack….
I run to the future and JUMP2.
Pa tudi drugače sem bil z izletom zelo zadovoljen. Dobil sem tisto, kar sem hotel… en kratek odklop in počitek3 . Izlet se je sicer zaključil z založenimi ključi, ki so se našli v mojem avtu, kar smo ugotovili, ko sem jaz bil že skoraj nazaj v Ljubljani. Sledil je obvezen prepir, posledica mojega (pre)dolgega jezika in nepremišljenih izjav, ki so v tujih ušesih zvenele malo drugače kot v moji glavi, a sva se z dragim vse zmenila. Amor, kaj češ. Pot nazaj na Kolpo in nato še enkrat v Ljubljano sem izkoristil, da sem se napamet naučil Amy Winehouse. Prav neverjetno, kako drugače zveni njena glasba, če je ne rabiš gledat. To ni dolgo trajalo, ker je vsaka senca ob poti sličila na silhueto njene frizure.
- Nič hujšega… par šivov in rahel pretres možganov. [marš nazaj!]
- Tole je pa Kylie rekla. [marš nazaj!]
- V soboto sem šel spat takoj po večerji. [marš nazaj!]
22.07.07
Cuker tedna
Brandon Flowers. Pevec enega mojih priljubljenih bendov, The Killers. Tukaj in tukaj smo ga poslušali, zdaj pa ga še poglejmo. Si zasluži.
Brandon, ko je bil še squeaky clean.
Brandon po makeover-ju. Zdaj dejansko zgleda kot frontman rock banda.
Z brki ali brez, I definitely would!
PS: Upam, da ste si popravili okus od Domna Kumra.
21.07.07
Pobeg
Ampak samo za vikend. Še to ne… pol vikenda1. 
Verjetno bom nakrampal ravno za 24 ur odklopa. Prijazni stric nas vabi sem (slika je simbolična):
Reki se reče Kolpa. Zgornja slikica je posneta nekje pri Osilnici, mi pa bomo down the river (al je up the river?) v Dolu. Reka je tam enako čedna. Gostitelj mora pokosit travo in je z mojim dragim, ki bo asistiral, dol pobegnil že danes, jaz in Andy pa pičiva jutri. Ker d-mashina prostovoljno dela tudi v soboto in pridno zbira delovne ure. Celo tako priden sem, da bom v dobrih dveh tednih nabral toliko ur, da ne bom rabil jemati dopusta za tisti prvi teden v juliju, ko me ni bilo. Gay Pride!
Half-weekend getaway bom poleg intenzivnega tarokiranja2 izkoristil tudi za predpremiero kopalk. Tista taprava premiera pa bo v avgustu na mediteranski rivieri3
Slike s predpremiere in premiere boste ekskluzivno videli samo na tem blogu.
- Working my fingers to the bone. Skoraj dobesedno [marš nazaj!]
- Upam vsaj. [marš nazaj!]
- V Puli sicer, ampak mediteranska riviera zveni bolj nobel. [marš nazaj!]
20.07.07
Leeloojamais- (Ti bi) kr takoj
Ta komad že več kot en mesec na mojem mobitelu hara kot uvertura. Zadnja uvertura, ki je tako dolgo vzdržala je bila Dva policaja Natalije Verboten1. Tokrat Leeloojamais vztrajajo iz drugačnih razlogov. Komad mi je super.
Leeloojamais z Kr takoj predstavljajo novo pevko. Prejšnjo, Laro, je zamenjala Kristina. To, da prinaša “nov, svež veter” v skupino bi bil prevelik kliše. Jaz to bolj vidim kot nek re-invention. Koliko pa se bodo novi Leeloojamais razlikovali od “starih” pa bo povedal čas, oziroma novi album, ki ga napovedujejo za 3. september. Nekaj malega lahko razberemo že iz tega komada… jaz si, recimo, nikakor ne morem predstavljati, da bi ga pela Lara. Lara mi je bila všeč, ker ni bila tipična slovenska frontwoman… drugače preziram girl next door attitude, ampak njej je nekako pasal… pa o njej se nikoli ni kaj dosti vedelo, razen tega, da je poslovodkinja v Brežicah… Z duetom s Plestenjakom je sicer vse zasrala, a sem ji pripravljen odpustiti, če se bo z naslednjim komadom izkazala.
Kristina je smrkljica2… luštna, blont, prsata… na pogled precej bolj “atraktivna” in žuta štampa friendly kot njena predhodnica. Kot se vidi na spodnjem posnetku pa ji še manjka kilometrine. Ta nastop v TLP je bil eden njihovih prvih javnih nastopov v tej zasedbi in to takoj v živo. Pevka v živo, band v živo… Pohvalno. Anyway, Kristini se vidi kako je nervozna. Tremo bi se dalo rezati z nožem. Spomnim se, da je takrat, ko sem jih prvič videl, sploh nisem opazil… backvokalistki sta precej bolj sproščeni, Kristina pa se skriva. Ampak ima še čas… nastop v živo v TLP pač ni kr en nastop. Komaj čakam na nadaljevanje.
PS: Leeloojamais kao pišejo blog. Kao zato, ker ful niso pridni. Blog je za njih očitno bolj neka poza kot pa medij, ki bi se ga dalo pridno izkoristiti. Imajo pa (seveda) tudi svojspace. Teh MySpacov nisem nikoli štekal, tako da njihovega ne bom komentiral.
- V svoj zagovor naj povem, da to zaradi tega, ker sem vmes imel sposojen telefon, s katerim nisem mogel na Planet. [marš nazaj!]
- Mišljeno ljubkovalno. [marš nazaj!]
