9.07.2007
Poceni užitki
Spodnji zapis je bil mišljen kot uvod v post o razprodajah, a me je zeloooo zaneslo. Zelo. Vzamite si čas za branje. Nastalo je teh pet short cuts. Namesto ugotavljanja kako je koncept razprodaj izpet, ker je najboljša roba že zdavnaj (raz)prodana, in namesto javkanja o nemogočih razmerah v trgovinah in še bolj nemogočih potrošnikih, ki o dinamiki in namenu razprodaj nimajo pojma. O tem bo pisal vsak bloger, ki da kaj nase. 
V trenutku ko to berete, bo neka študentka v Stiefelkönigu plačevala čevlje, ki jih je zadnja dva meseca gledala vsak dan v izložbi in končno pomerila dan pred razprodajami. Z 99€ so znižani na 49,50€. A real bargain! Za njih je delala malo več kot ponavadi in zaradi tega ruknila Statistiko. Ampak res si jih je želela in dejansko jih potrebuje. Na bratrančevo poroko pač ne more v starih čevljih. Rabi nove!
“Gospa” se bo v Zari prepirala s prodajalko, ker obleke, ki jo je dan pred razprodajami skrila, ne najde tam kjer jo je “videla” nazadnje. Ko bo prodajalka rekla, da obleko, ki jo je opisala, najde na drugem oddelku, jo bo obtožila, da laže in zahtevala poslovodkinjo. Poslovodkinja jo bo pomirila in ji pomagala najti tisto obleko. Obleka bo vsa prešvicana od prejšnje stranke, ki jo je pomerila, zato bo na 40% popusta zahtevala še popust zato, ker obleka ni v popolnem stanju. Ko bo poslovodkinja rekla, da to ni Zarina politika, bo rekla, da laže, ker je ona v londonski Zari dobila popust na obleko, ki ji je odpadel en gumb. Poslovodkinja bo vztrajala pri svojem, “gospa” pa bo zagrozila z inšpekcijo, Uradom za varstvo potrošnikov in, if all else fails, z cajtngi. Ona si take postrežbe pač ne zasluži.
Ljubeč fant bo s svojo drago potrpežljivo čakal v vrsti za kabine v Orsayu, da bo gospodična pomerila vseh 23 majic in hlač, med katerimi bo kupila “sam ene”. Isti potrpežljivi fant bo pol ure kasneje za isto bejbiko po trgovini iskal druge velikosti istih majčk in hlačk. Ista bejbika bo medtem vrsti 44 sitnih bab zasikala, “da bo takoj”. Nato bo kupila eno navadno majčko in hlače, ki jih že ima doma, in se odločila, da bo šla še v H&M pogledat. Potrpežljivi fant bo samo zavil z očmi. Sam si na razprodajah ne bo kupil nič, ker bo keš, ki ga je našparal za nove pohodne čevlje, navadno belo srajco in ene spodobne “nepederske” kratke hlače, raje “posodil” bejbi za “tisto hudo torbico od Cavallija v Avantgardu, ki jo je gledala celo sezono”, da mu ne bi vsa surlasta očitala, da je nima rad. Ipak hoče seksat zvečer.
Stajliš ljubljanska pedrulca bo (upravičeno) vihala nos nad razprodajno ponudbo v Ljubljani in preklinjala svojo odločitev, da s svojim sugar daddyjem ne gre raje v Trst ali celo London. Njegov frend (beri: priložnostni jebač ljubimec) se strinja in si popravi svoja Gucci očala. Ker sta preveč uglajena, da bi se z rajo gužvala po raznih Zarah in H&Mih, se odločita, da gresta na kavo v Lana. Ker “frend” nima lepo zlikanih hlač, ne bosta šla po catwalku ob Ljubljanici, ampak čez Mestni trg. Usput se ustavita v Duxu, kjer si stajliš ljubljanska pedrulca s sugar daddyjevo Viso kupi extra super slim fit hlače, ki jih sicer ne more zapet. Jih bo pa čez dva tedna. Itak zdaj nekaj časa ne bo imel denarja za hrano (Sugar daddyjeva Visa je že čez limit in zato mora plačati s svojo.). Kupi si še majčko, pa še eno majčko, laneno tuniko in telirano srajco, ki pa ni telirana dovolj, zato vzame manjšo številko. Frend samo gleda, ker mu je DUX malo predrag. Na svoj račun bo prišel v Avantgardu čez cesto. Tam si kupi pas z odločno preveliko šnolo in majčko, ki jo je enkrat že skoraj kupil. Stajliš pedrulca vidi ene kavbojke, ki jih kupi. Rabi nekaj za doma. Z bližnem Pixiju si privoščita kepico sladoleda. Ustavita se pred Toaleto in čakata, da poližeta do konca. Prodajalka ju vidi od daleč in povabi noter, kljub sladoledu. Saj so sami domači. Stajliš pedrulca iz vljudnosti, in ker noče izpasti škrt prasec, kupi vojaške hlače iz nove kolekcije. Une prejšnje so razpadle. Rabi jih. Frend samo zavije z očmi. Pot do Lana je uneventful, s samo eno čik pavzo. Na poti nazaj stajliš pedrulca ugotovi, da ima s sabo še drugo sugar daddyjevo kartico, AmEx, in si da duška v Bitsianiju. S kolegom se poslovita, sam pa si gre še kupit parfumček v Mullerja, preden gre s taksijem k lubiju v Domžale. Spomni se, da so v Zari dobili novo pošiljko, ki jo mora prečekirat, a “butast ljubljanski folk” itak zanima samo znižana roba. Nova kolekcija ga bo počakala, ko gre popoldne s kolegico iskat nekaj, kar bo imela oblečeno na prvem dejtu. V BTC bosta šla. Ja. Tam je Zara IN Emporium. Pa Citypark je samo pljunek stran.
Trebušast gospod bo svetovalcu v Springfieldu trdil, da je njegova konfekcijska številka 48. Gospodič se ne bo prepiral z njim, da 48 pač ne spravi nase, niti ga ne bo poskušal prepričati, da so “naše številke malo manjše”, kaj šele, da bi mu brez besed podturil primernejšo 52, ampak ga bolj zanima kako bo stari reagiral. Ko hlač številka 48 ne bo spravil nase, bo krivil prodajalca in ne svoje ljubezni do piva in sendvičev z majonezo. Žena mu bo prikimala in potožila po dneh, ko je njen Brane brez problemov dobil srajco, ljubica pa mu bo zvečer povedala kar mu gre in ga nagnala na trimčkanje po PST. Sama bo medtem pomerila neznižano seksi perilo iz nove kolekcije, ki ji ga je “dragi” kupil naskrivaj, ko je ženi, ki se je poskušala stlačit v “malo crno”, zabrusil, da se on “tega več ne gre” in da gre na “pir”. Naj ga pokliče ko bo fertik.
Družina z Dolenjske pride za starejšega sina kupovati outfit za birmo. Pride cela družina. Babi included. Babi, oča in mati “vedo kaj hočejo” in ker imajo v Emporiumu vse, bodo imeli tudi za tamalega. Zaletijo se v Bossov korner in vidijo usnjeno jakno, ki je in tamalemu blazno všeč. Prav, bodo kupili jakno, za hlače ne bo denarja, bo pa zato imel oblečene hlače za k maši in fotrovo srajco od poroke. Svetovalkine dobronamerne pripombe, da je XL jakna za fanta s 175 cm in 55kg odločna prevelika, gladko ignorirajo. Saj bo še zrastel. Mu bo že prav! Ne bomo toliko denarja metali stran za jakno, ki mu bo čez eno leto premajhna! Svetovalka obupa in se raje posveti ruskemu diplomatu. Družina z babi na čelu se odloči, da bo jakno kupila. Cena je ugodna. Piše 1.000. Oča na blagajni doživijo mini infarkt, ko mu povedo, da je cena v evrih in ne tolarjih. Sledi drama v pravem kmečkem stilu. Fast Forward To Two Weeks Later Oča so si opomogli. Vrnejo se na kraj zločina. Ker je Emporium za bogataše, gredo raje v Zaro. Vidijo podobno jakno, podrobno preučijo ceno in ugotovijo, da 49,90€ za lederco ni dosti, zato jo tamau pomeri. Medium mu je načeloma prav, a ga bojda malo veže čez hrbet. Prodajalca prosijo za večjo številko. Nimajo. Pejte v skladišče pogledat. Tudi nimamo, razprodaje so, vse smo prodali in veseli smo, da stare kolekcije ni več v skladišču. Ja zakaj pa ne naročite več? Razprodaje so, gospod, ne da se več naročiti stare robe, mi smo veseli. To je neumnost. Zakaj ne naročate stvari, ki bi jih ljudje kupili? Zdaj naročamo novo kolekcijo, bi vam tam bilo kaj všeč? NE! Zahtevam to jakno, po tej ceni, večjo številko. Vaša dolžnost je, da mi jo prinesete!… Oča omagajo. Vseeno se odločijo, da lederco kupijo. Za tako ceno bi bil greh nekupiti. Jo bo pa mlajši sin potem nosil.
Lokacije in osebe ter njihove usode naključne, situacije pa zelo resnične, čeprav karikirane. I’ve seen it all. Podnapisi verjetno niso potrebni, ne?
Potepinka pravi,
9.07.2007 ob 11:33
Hahhaa, huda! pa še res je
Razprodaje so nore. Ne maram jih zarad gužve in folka, ki totalno usekan grabi robo… Ponavadi se v štacunah prikažem šele takrat, ko je že drugič znižano, in dobim miss selfridge in ddp hlače za 2 jurja 
Afra pravi,
9.07.2007 ob 12:17
Hehe, tole si pa res čist zadel. Tipični primeri slovenskega nakupovanja. Sama sem bila lansko leto prvič na razprodaji, pa še to zgolj zaradi tega, ker nisem vedela da so. Ko sem prišla do kabine s polnim naročjem cunjic, sem se ob pogledu na vrsto samo obrnila in odnesla vse nazaj. Največja nesreča pa me čaka danes, ker moram po kakšno cunjico za na morje in to na prvi dan razprodaj.
Drugače imaš pa res dober blog, ki ga z veseljem vsak dan prebira. Lp 
Rusinja pravi,
9.07.2007 ob 15:43
Hahaha
A lahko nadaljujem zgodbo o bogatem rusu? Bogati rus mora nujno kupiti kaj zelo dragega in fensi, saj je bil v tujini in se to spodobi. Prodajalka mu ponudi en super suknjič od Kenzo, ki mu tudi lepo paše, ampak jo zavrne z besedami, da mora biti izključno Versace, Hugo Boss ali pa D&G (Kenzo pač v Rusiji slabše prepoznaven). Prodajalka mu izbere lepo jakno od Hugo Boss, ampak spet ni v redu, ker je premalo zlatih gumbov in ostalih dodatkov v zlati barvi. Na koncu izbere (pretesen) plašč od Versace z besedami, da je z ženo itak čez par tednov naročen pri plastičnem kirurgu v Nemčiji. V Rusiji plašč obesi ob oknu na zadnjem sedezu svojega novega Lexusa, da se vidi tudi od zunaj. Prisezem, doziveto
9.07.2007 ob 17:21
Afra, hvala.
Kot si v šopingu verjetno že sama ugotovila, letos ni take gužve kot smo je vajeni iz prejšnjih let… vsaj meni se je center mesta zdel precej skuliran. Vsaj za prvi dan razprodaj.
Rusinja, zelo verjamem
In če še nadaljujemo, isti Rus gre nato na večerjo v najdražjo restavracijo v Ljubljani in naroči najdražjo jed na meniju in ignorira natakarjevo pripombo, da je naročil ploščo za dva. Tudi ta je resnična
9.07.2007 ob 17:22
Potepinka, to tudi jaz rad počnem, čeprav se moram res potruditi, da najdem kaj v svoji številki.
9.07.2007 ob 18:44
Hahaahahahahahahaha
Super napisano. Se splača vzet par minutk in prebrat tole. 
Ammm…v kateri zgodbi si pa ti? 
Jaz sem se, kot vsako leto, odločila, da ignoriram razprodaje. Ne da se mi gužvat, pa saj niti nič ne potrebujem.
9.07.2007 ob 18:55
Jaz sem v vseh zgodbah.
9.07.2007 ob 18:55
Bravo! Sklepam, da imaš precej izkušenj s šopingom… Sam se lahko najbolj poistovetim s tistim revežem, ki ga bejba vlači po štacunah in je pripravljen prodat del svoje duše za dober večerni sex!
9.07.2007 ob 19:01
lol, tista z očetom(familijo) in sinom ki gre k birmi je najhuj
9.07.2007 ob 19:06
dmashina…na to sem ciljala
9.07.2007 ob 19:16
vredno je bilo cajta za branje (ampak to sem že itak vedela, da bo)
sem pa danes z velikim odporom zavila v H&M na Čopovi in ugotovila, da je veliko manj ljudi kot zadnjič, ko sem si drznila stopiti notri (v tej štacuni sem bila natanko dvakrat, sedaj trikrat). Kupila luštno rumeno torbico, ker rumene še nimam
9.07.2007 ob 20:02
dobre zgodbice so, par sem jih danes uspela videt
sem šla malo okrog, bolj čevlje iskati kot cunje,prišla pa domov z novo labelo in rožami 
Zdaj pa sem rabila 2 uri rehabilitacije 
Nikolina pravi,
9.07.2007 ob 21:37
Ajaaa? Danes? Točno ja. pa sm bla v Lj. No, ma vsaj v knjigarno sem skočila in na koslilo. Vseeno neke vrste trgovine, čeprou ne s cunjami
9.07.2007 ob 23:03
ok jaz o tem definitivno ne bom pisala,pa čeprav sem hotela, ker si ti skoraj u nulo zadel moj današnji dan
bi sicer lahko dodala še par primerov, a bo tole tvoje čisto zadostovalo.. namreč, kot lastnica manjšega butika, se s takimi zadevami srečujem že 7let dvakrat na leto 
aja pri razprodajah je najhuši vsaj pri meni 4-5 dan, ko je že vse taboljše izropano, in določeni zaspanci, zletijo s komentarji.. “pa kako ste lahko tako hitro to prodali, še prejšnji teden je tu viselo, al ste pa spravili v skaldišče, da boste dali ven po znižanju!” ja itak, komaj čakam da se mi stvari vlečejo še eno leto naokrog
10.07.2007 ob 00:17
sosed, zadnjih nekaj let po službeni dolžnosti spremljam nakupovalne navade Slovencev… od tod mi insajderske informacije. nekako.
Blazz, ta z očetom, sinom in birmo je od vseh skoraj najmanj karikirana
mojcas, v vseh zgodbah sem ja, pa v nobeni kot stranka. Tudi z tisto stajliš ljubljansko pedrulco nimam nič več skupnega (nobenih sugar daddyjev)… ta prasec je živel v meni, a sem ga pravočasno pokončal in mi ne dela več problemov z kompulzivnim šopingom
irena, mar bi šla še malo po Čopovi navzgor in čez Slovensko.
Jaz si v H&M nisem upal… smrkljice bi me pohodile!
šuši… rehab zaradi labele in rož? koliko cajta pa rabiš, da prideš k sebi, ko kupuješ kaj drugega?
Nikolina, blagor ti, da je šlo mimo tebe
Jazzy, sem vedel, da boš ti razumela.
10.07.2007 ob 00:40
če boš pa rabu, še kako info s tega področja, ti lahko ceu priročnik
taki in onaki primeri ..sva z sosedo, ki ma tudi trgovino, glih o tem debatirale pred kakim tednom, da bi lahko napisale knjigo o prigodah in nezgodah 
in ko sem recimo mislila, da me danes več nič ne more presenetit, mi 5 min pred zapiranjem uleti ženska stara tam med 45-50 in hoče tuniko, ki stane 12.80 plačat z bankovcem za 5€.. Zelo prijazno ji povem, da ji še malo fali.. Baba me pogleda, in mi pravi “kako, a to niso tolarji??? kje mate pa tolarje??? ” spet ji zelo prijazno razložim, da je dvojnega označevanja konec, in da so cene vse v evrih, nakar me še bolj preseneti z odgovorom, da če ji tunke ne dam za 12.80 tolarja, je pa ne bo vzela.. Za 12.80 tolarja še pri kitajcih, na kitajskem, ki na kontejnerje prodajajo ne dobiš tunike iz 100% lana za 0.05 centov.. 100ljudi 100 čudi…
ambala pravi,
10.07.2007 ob 01:51
a so razprodaje? Haha…. vidim, da se zelo zabavate!!
Super si napisal, res 1A! cmoka
10.07.2007 ob 10:54
Jazzy, ne rabiš priročnika pisat, če maš blog
ambala, hvala
10.07.2007 ob 13:48
do Slovenske me je že minilo, Zara je über prevelika, da bi se mi dalo ubadati z njo. No, mogoče danes …
10.07.2007 ob 18:51
Poznam nekoga, ki je delal v Zari na Cankarjevi
Ne vem pa še, če dela zdaj tam. Bil je moj sošolec na faksu, z Dolenjske 
golum pravi,
10.07.2007 ob 19:59
A se samo meni zdi ali res drži “da lepe obleke potrebujejo grdi ljudje”. Osebno na človeku najprej opazim kakšen nasmeh ima in s tem mi pove o sebi veliko več kot kakšne obleke nosi. Kaj ti bo Gucci če ti pa na obrazu piše na sto kilometrov , da si v sebi žalosten človek.
10.07.2007 ob 22:10
“Grdim” ljudem niti lepe obleke ne pomagajo. Obleka ne naredi človeka.
10.07.2007 ob 22:11
mojcas, že zelo dolgo časa ne dela tam. Z njim nimam več stikov, čeprav sva si bila nekoč blizu. Zelo blizu.
11.07.2007 ob 10:51
mmm, pomenjljivo
sem bila včeraj v Zari, pa sem bila zelo uninspired.
sem pa zato odnesla ene luštne čeveljčke iz Massa, zadnji par. I am so proud of myself. 
11.07.2007 ob 20:10
Fantastično. A se samo meni zdi, da je šest short cuts in ne pet, kolikor si jih obljubil? Ali pa dobimo enega za povrhu, ko so že razprodaje? Kar pa se tiče tiste pedrulce (moj izraz za njih je pederetke, pa se nekako ni prijel), pa je zelo preprosto: zaradi tiste kepice sladoleda si bo svoje nove hlače lahko zapel šele čez štiri tedne in ne čez dva. Ja.
11.07.2007 ob 20:45
irena, upravičeno ponosna… pa še peep toe so!
tadej, oops! blush pripomba je pa na mestu.
deus.ex.mashina » Žetev pravi,
14.07.2007 ob 20:06
[...] razprodajah sem pisal že tukaj. Verjetno ste ugotovili, da imam take love/hate odnos z shoppingom. Kot vsako leto, sem tudi letos [...]