07.23.07
Skok na glavo
Kolpa was a blast! Predvsem zato, ker sem po precej letih odkril čare in užitke skakanja v vodo na glavo.

Kot mulc sem si namreč razbil glavo1 , in od takrat naprej nisem skakal na glavo. Spljoh. Neke vrste fobija, ki ji je bila dodatna vzpodbuda tudi totalna nenavdušenost nad višino. Tega je bilo kakih petnajst let nazaj. Včeraj pa sem se soočil z “demoni” in kr skočil. Brez pravega povoda… na provokacije tipa “Lej k si ne upa!!!” itak ne padam in me nikoli niso podžgale.

In potem nisem mogel nehati. Totalno noter padel! V zadnjem sešnu v vodu sem že delal na tehniki in eleganci, da je skok tudi nekako kulturno zgledal. Na koncu se mi je vse skupaj tako zelo dopadlo, da sem se odločil, da dogodek nujno rabi svoj soundtrack….
I run to the future and JUMP2.
Pa tudi drugače sem bil z izletom zelo zadovoljen. Dobil sem tisto, kar sem hotel… en kratek odklop in počitek3 . Izlet se je sicer zaključil z založenimi ključi, ki so se našli v mojem avtu, kar smo ugotovili, ko sem jaz bil že skoraj nazaj v Ljubljani. Sledil je obvezen prepir, posledica mojega (pre)dolgega jezika in nepremišljenih izjav, ki so v tujih ušesih zvenele malo drugače kot v moji glavi, a sva se z dragim vse zmenila. Amor, kaj češ.
Pot nazaj na Kolpo in nato še enkrat v Ljubljano sem izkoristil, da sem se napamet naučil Amy Winehouse. Prav neverjetno, kako drugače zveni njena glasba, če je ne rabiš gledat. To ni dolgo trajalo, ker je vsaka senca ob poti sličila na silhueto njene frizure.
- Nič hujšega… par šivov in rahel pretres možganov. [marš nazaj!]
- Tole je pa Kylie rekla. [marš nazaj!]
- V soboto sem šel spat takoj po večerji. [marš nazaj!]







julij 23, 2007 ob 22:21
Vidim, da si linkal Spljoh -Žid tko kot se spodobi in je prav
Kolpa je pa res cool, upam, da je ne odkrije še več ljudi in da ne postane kaka huda masovka. Turistični delavci okoli Kolpe so me ravnokar prekleli, sem kr čutila
julij 23, 2007 ob 23:38
Čeprav je bilo ful folka je bilo še vedno zelo domače.
Glavni na “plaži” so bili lokalni mladci, ki so kao tekmovali v skokih v vodo. Štirje tipčki, ki so predstavili lep paritveni ples… bejbi sta bili namreč samo dve, obe taki pravi “lokalni”.
julij 23, 2007 ob 23:43
morm te pohvalit glede skokov v vodo. iz one prekrasne “žabice” z nogami narazen, kot da rojevaš si na koncu izgledal kot kak profi
julij 23, 2007 ob 23:50
Vem. proud
Saška pravi,
julij 26, 2007 ob 07:09
Jaz sem tudi ena takšnih, ki ne skače v vodo. Tudi jaz sem …. ne vem … po mojem pri kakšnih 8-10-ih letih s prijateljico na bazenu Tivoli poskušala kako to izgleda, če skočiš not na glavo, namesto na noge in pikirala proti tlom naravnost z glavo naprej, se komaj ustavila tik pred tem, popila tono klorirane vode in s tem zaključila svojo skakalno kariero. For ever. Bravo zate, da si se spoprijel s temi demoni! Mene skoki še čakajo, pa pajki, pa kakšni konji …. pa še kaj bi našli
julij 26, 2007 ob 16:10
Saša, bom držal pesti zate.
In v Puli tebi v čast enkrat skočil v vodo.