08.30.07
A Coruña
To ni moj prvi obisk La Coruñe1, ampak že peti. Vsakič službeno in le za par dni, tako da od mesta nikdar nimam nič. To pač ni dopust, kar folk še vedno ne pošteka. “Izleta” v La Coruño se veselim predvsem zato, ker zaradi dnevnic nekaj malega zaslužim. Pa še z company money razpolagam, kar je tudi glavni razlog zakaj sem sploh pridem.
Časa za zapravljanje svojega keša je malo, čeprav mi je enkrat uspelo zapraviti več kot pa sem dejansko zaslužil… Ko enkrat odkriješ Zara Home ti ni spasa. Pa še eno super kul outlet štacuno s čevlji imajo. Ta trgovina je tako kul, da je vstop v crocsih prepovedan. Respect! Bi slikal tisto tablo na vhodu, sam mi je bilo nerodno.
Anyway… kako je moj trip zgledal. Iz Ljubljane sem šibal nekaj pred četrto zjutraj, da sem ujel let iz Benetk ob 7.50. Uneventful. Je pa zato letališče v Madridu cel žur. Seveda sem priletel na skrajni konec terminala in seveda sem moral na drugi skrajni konec za let naprej. To zgleda nekako tako:

Če je konec “hodnika” samo ena bela pikica to ni dober znak. Rabiš dobrih 10 minut da prideš na drug konec, če delaš dolge korake, uporabljaš tiste ljubke conveyer belts in se ne oziraš na folk, ki čaka, da se vkrca na letalo. Še dobro, da je nisem rabil iti na na terminal M, do katerega rabiš, sodeč po oznakah, 24 minut peš. Vmes sem si privoščil čikpavzo. OK, dve. Akvarij ni bil tako crowded, glede na to, da je edini, ki ga terminal premore.

Ker smo kadilci glupe kokoši, je prijazna teta po zvočnikih vsaki dve minuti ponovila, da se lahko kadi samo v ‘designated areas’. I get it! Ko sem slišal to ene dvajsetič me je prijelo, da bi iz inata enega prižgal. Samo zato, da bi ta čik lahko ugasnil tej bejbi usred čela. Vem, da samo opravlja svoje delo in da je itak posneta, ampak je bila res zoprna. Let iz Madrida do La Coruñe sem prespal. Lahko rečem samo to, da sem skrajno razočaran nad Iberiinim osebjem. Še Ryanair ima lepše stevarde in stevardese.
V Coruñi sem nato naletel na istega taksista kot zadnjič. Pol leta nazaj me je nadrl, zakaj mu nisem prej povedal, da firma časti taksi, ker bi šel po krajši a dražji poti. Ful hecen… on bi se kr pogovarjal. Saj neki sem ga zastopu ampak več kot ja in ne pa nisem znal povedat.
Blogu v čast sem nato šel malo fotkat mesto. Ironično, spustil sem največje znamenitosti… Torre de Hercules je predaleč2, stadion Deportiva je zakrit s skrajno neuglednimi stavbami, Mario Pito sem sicer slikal, a fotke niso ratale, prvo Zaro ever pa nisem slikal ker se kao ne sme. Ja, La Coruña je mesto kjer se je rodila Zara. Vseeno par fotk… take ulične… da dobiš predstavo o mestu. It’s not that nice.



Prva je mestna plaža z žerjavi v ozadju. V mestu se nenormalno veliko gradi in popravlja. Ni je ulice, ki ne bi imela vsaj ene stavbe z zidarskimi odri. Srednja je ena taka tipična ulica… vse ulice zgledajo nekako tako. Vidiš eno, vidiš vse. Recimo, da imajo nek šarm.
Zadnja pa je v bistvu park v bližini hotela. Zelo lušten park, kjer imajo neke vrste sejem… štante z robo z vsega sveta, malo naprej pa še knjižni sejem.
Kar se zapravljanja tiče sem bil skrajno priden in sem zapravil manj kot dobim z dnevnicami3. Nabavil res hude jeanse, v katerih moj “package” zgleda kot bi imel jabuček zatlačen v gatke… ampak ne zgleda prostaško. Material je malo trši, pa še pas je precej nizko. Recept za uspeh!
Treba se je pripravit… še malo pa bo cajt, da gre d-mashina na tržišče.
Če bo vse po sreči je to moj zadnji obisk La Coruñe. Mesta ne bom pogrešal, čeprav mi je mejčen žal, da ga nisem pobližje spoznal, a priložnosti kljub petim obiskom res ni bilo veliko, prav tako ne vsakič bolj mučne poti, bom pa pogrešal folk, ki sem ga tu spoznal, in ki ga verjetno nikoli več ne bom videl.
- La Coruña se reče po špansko, A Coruña pa po galicijsko. [marš nazaj!]
- V bistvu je to kapitalni greh, da nisem šel pogledat ta najstarejši še delujoči svetilnik v Evropi. To je isto kot če bi šel v Pariz in ne bi šel pogledat Eiffelovega stolpa. Nanj so ponosni še bolj kot na Zaro. [marš nazaj!]
- Dnevnic bo tokrat za en dan manj, ker se zaradi razgovora v petek vračam že v četrtek zvečer. [marš nazaj!]







avgust 30, 2007 ob 08:11
tole mi sploh ne deluje kot mesto, ki bi ga želela bolje spoznati. verjetno so mi še ostali kompleksi od 22 ur, ki sem jih preživela v najbolj letoviškem španskem mestu ever. ugh, mi slabo rada, če se samo spomnim na to …
čestitam za kavbojke, verjetno fotke ne bomo doživeli?
aja, pa zakaj je taka peščena plaža tako prazna?
cherry pravi,
avgust 30, 2007 ob 09:23
Wow, ful zgleda lepo
Fouš sm. Jst bi tut mal službeno v tople kraje:)
avgust 30, 2007 ob 10:07
lol, na tržišče:D
cherry pravi,
avgust 30, 2007 ob 12:48
Čudi me, da te ni prijelo, da bi se vrgel v morje in malo posedel v temle parkcu in metal lupine arašidov v mimoidoče
I’m such a sucker for palm trees & sand beaches
avgust 30, 2007 ob 16:43
drugač pa…vsaka sprememba okolja pomaga…
avgust 31, 2007 ob 08:37
irena, prepozno sem se spomnil, da bi slikal hlače. plaža je pa prazna ker je čudno vreme bilo. oblačno, vmes malo sončka, veter… ni bilo vreme za posedanje na plaži. Pa še ful je bilo valov. Atlantski ocean pač.
gyzar, tržišče ja
cherry, v parkcu sem posedal, plaža pa res ni bila apetitlih
avgust 31, 2007 ob 09:50
oooo, prevzela me je prepoved nošenja crocsov.
avgust 31, 2007 ob 09:54
končno nekdo, ki ni ostal ravnodušen ob tem podatku!
I thought you’d be thrilled! All of you!
avgust 31, 2007 ob 09:58
če že imamo protikadilski zakon, bi lahko tudi kaj takega uzakonili
avgust 31, 2007 ob 10:02
Jaz sem točno o tem razmišljal!
avgust 31, 2007 ob 11:37
jst nisem pokazala vznemirjenja, ker se mi zdi prepoved crocsov samoumevna.
avgust 31, 2007 ob 11:56
tisti tunel na letališču je… groza
all you see at the end is white light… demit
ampak nasplošno se zdi kot lep trip.
avgust 31, 2007 ob 12:29
Trip v končni fazi ni bil tako slab. Dva dni časa sam s seboj… neprecenljivo.
Pa moram se pohvalit, da me je na letališče peljal šofer od španske šefice. Jaz sem hotel, da mi taksi pokliče, ona pa mi kr njega podturi. Bless her! Za tistih 15 ali 20 minut sem se počutil skrajno pomemben.