09.27.07
Dileme, poljubi, tai chi in tisti pravi
DISCLAIMER Spet ena zmeda od prispevka.
Ne morem si pomagati, da ne bi razmišljal. Moj moto du jour je There is no such thing as preveč razmišljanja. Pač tolažba. Prav občudujem ljudi, ki lahko kar izklopijo misli. Jaz se s tem ne bom ukvarjal. A je razmišljanje sploh lahko stvar odločitve1?
In potem dvomi oziroma spet vprašanja… kdaj veš, da je tip the right man? Oziroma zakaj te tip mede, čeprav z njim nimaš prav nič skupnega? Ko si ne moreš predstavljati, da bi sedela na kavču in debatirala. Take semi-serious debate. Pa tut čist butaste… o Amy Winehouse ali pa America’s Next Top Model. Niti si ne predstavljam skupnega zabušavanja v trnovskem pristanu. Zadnjič sem bil tam z enim kolegom… sami parčki povsod… prav kičasto. Anyway… na drugi strani Ljubljanice je en stric izvajal taichi2 oziroma neko drugo foro z temi kontroliranimi gibi… nekaj je krilil z rokami in nogami, ampak vse je zgledalo na svojem mestu. Saj možno, da ni mel treh čistih, ampak mene je to njegovo početje ful fasciniralo. In jaz take drobne fascinacije rad delim z drugimi. Gre se za to, da za zaljubljenost rabim take trenutke, ko veš, da v enem danem trenutku oba razmišljata o isti stvari in besede niso potrebne. In če se vrnemo k tistemu brez treh čistih… tisti trenutek, ko sem se zastrmel v njega bi bil popoln, če bi imel ob sebi nekoga, ki bi se iz istega razloga zastrmel čez Ljubljanico. In če je to preveč… da bi bil zraven nekdo, ki takih mojih fascinacij ne bi dešifriral kot simptome nekih mentalnih motenj. V takih trenutkih se rojeva zaljubljenost. Je pa res, da tega ne sme bit preveč. Hočem tipa, ki bi kdaj pa kdaj tut z očmi zavil. Recimo takega, ki ne bi maral Amy Winehouse bi čisto toleriral. 
Sam da se na eni točki skonektama.
Mogoče pa ga v resnici hočem samo podret, ampak ker s spodnjo glavo že dolgo časa nisem razmišljal, sem ga mogoče zamenjal za resnični object of my affection. Object of my affection… ziher ga imam. Sam ne vem kje in zakaj se ta kurac mali3 skriva. Ker to kar se grem s tem tipom ni nič od nič- he can’t be. V bistvu res ni nič od nič… pa itak boljše. Ker bi bil samo rebound. In potem bi mu zlomil srce. Dileme, dileme… to ni kul. Mislim rečt, to je znak! Pri boyfriend material ne sme biti dilem. Vsaj v prvi fazi ne. Če je pravi, če se splača potruditi… vse to veš takoj in sploh ni vprašanje. Ne sme biti vprašanje. Enostavno veš. Preveč idealizirano4?
It was only a kiss. Ja… definitivno. Closure.
In kako naprej? Nekaj se mi mota po glavi… fleši pa to. Za ene ljudi mam hecen filing… one in particular. Sam ne vem točno zakaj bo ratal pomemben. Vem samo, da bo. Nič več. Unbelievable ampak včasih tudi se jaz rad pustim presenetit. You don’t know who you are. Ali pač.
V glavnem… the future is bright. Vse se bo poklapalo. I can feel it.
- Ni retorično vprašanje. [marš nazaj!]
- Se reče tako? [marš nazaj!]
- It’s a figure of speech! [marš nazaj!]
- Tudi to NI retorično vprašanje. [marš nazaj!]
september 27, 2007 ob 09:17
drobne fascinacije … rešil si mojo dilemo, kako opisati te zadevice, ki skočijo v oko…over and over again.
Spela pravi,
september 27, 2007 ob 09:43
Uf, lep opis te zmešnjave, ki se dogaja tudi meni (pa čeprav se imam za popolno in že kar malce PREsamozavestno punco, ki jo ne more nobena stvar vržt s tira … yeah right
) Včasih sem misnla, da je najboljš, da mal po ovinkih take stvari probuješ pa preverjaš … Sam se je izkazalo, da to druge preveč izmuči. Pol je prišlo obdobje direktnosti, ampak here we go again … bili so prestrašeni … Mogoče sem samo one hopeless case. In tudi tole pisarjenje je daleč od razumljivega. Blah.
september 27, 2007 ob 15:00
irena… za tebe sem vedel, da boš štekala
Špela, dokler sama sebe razumeš je čist kul. Hopeless case? Welcome to the club.
september 27, 2007 ob 19:43
o tipih sploh ne debatiram, sem včeraj preveč in sem bila samo jezna
Največji bad je, ko se oddaljiš, ker se moraš, da si malo poližeš rane in te tak “kurac mali” pokliče!!!! “Zakaj se nič ne javiš Šuška?”- “go fuck your girl….”
Jaz pa jim itak najprej odgriznem glave potem pa postanem preveč prijazna in na koncu me varajo.
Vidiš zdaj, sem se že razgovorilaa v neprimerne širine
nimfa pravi,
september 27, 2007 ob 20:31
Preprosto veš? Kaj pa vem, sama še vedno zagovarjam tezo, da se preprosto odločiš. Če se odločita oba - toliko boljše.
september 28, 2007 ob 00:14
šuši… tega se sploh ne bojim več… da bi kurac mali poklical. ipak nimava neke zgodovine, da bi me lahko kaj premamilo. nič od nič. kot sem rekel.
nimfa, to tezo se splača poskusit. drži pesti.
ana pravi,
september 28, 2007 ob 13:11
drobne fascinacije…poimenoval si tudi moje male utrinke, ki name delujejo čisto navdušujoče, večina soljudi pa je nanje imuna.
september 28, 2007 ob 17:11
fajn, da nas je več takih
september 28, 2007 ob 17:14
ja, samo še enega takega nasprotnega spola who is into women mi najdi
september 28, 2007 ob 17:19
poznam tut take… sam so čudni. in an uncool way.
september 28, 2007 ob 17:38
Če misliš izvajanje figur, je to tai ji quan. Izjemno sproščujoča “borilna” veščina.
september 28, 2007 ob 17:59
morda so dileme posledica preveč razmišljanja? okej, saj vem da se to nekako ne sklada s tvojim motom, ampak včasih je tako… o nekaterih zadevah enostavno ne razmišljaš preveč, ampak se samo odločiš ja ali ne in potem vidiš, kaj je. ampak ljubav ni neki tazga, pri čemer bi se lahko odločil tako v easy, tako da te razumem
in če obstajajo dileme in pomisleki… potem res verjetno ni prava stvar. ampak vseeno se lahko poskusi, ker you never know.
pa take “zmede od prispevka” je ful fajn brat
september 28, 2007 ob 19:13
anubis, hvala za poduk
Fetalij, saj je res… ampak jaz si teh svojih prispevkov nikoli ne upam še enkrat it brat… tko nekak kot neprimerne mesidže ki jih pošiljam v pijanem stanju- te vedno zbrišem, da me ne bi slučajno zamikalo it brat.
september 28, 2007 ob 19:29
džizs krajst, še glede strahopetnosti pri branju takih zadev sva ista
glede weird tipov in an uncool way - tell me ’bout it
september 28, 2007 ob 20:32
bova že našla še kako skupno foro…