31.10.07
Soundtrack #35
Spice Girls Goodbye
Spajsice prvič brez Geri in z nosečo Vicky.
30.10.07
Soundtrack #34
The Clash London Calling
Ja, d-mashina gre na dopust. London je darilo samemu sebi za rojstni dan. Bom v odlični družbi, ki že sama po sebi obljublja nepozabnih pet dni. Kaj bova počela? Še čakam na potrditev programa s strani programske vodje tega izleta.
Vračam se v nedeljo. Do takrat bo vsak dan z vami priljubljena rubrika Soundtrack. Mogoče se pa kaj vmes oglasim.
29.10.07
Soundtrack #33
Goldfrapp Train
Ker smo se na Goldfrapp prvič spomnili ob Kylie, drugič pa ob Róisín. Pa tudi zaradi uncensored spota in dejstva, da Alison pogrešam.
28.10.07
Soundtrack #32
Lupe Fiasco featuring Jill Scott Daydreamin’
Moj najljubši šport… daydreaming.
27.10.07
Soundtrack #31
Jón Jósep Snæbjörnsson, po domače Jónsi Heaven
Fant, ki lepo poje, znan po tem, da je leta 2004 spušil na Evrosongu prav s tem komadom. Ampak lep je in jaz bi ga kr takoj. 
26.10.07
Kredibilnost vs komercialnost in Roisin Murphy
Če bi bilo kaj pravice na tem svetu, bi moralo leto 2007 biti leto Róisín Murphy. V popolnem svetu bi bil Let Me Know single leta, Overpowered pa album leta.
Yes, she’s that good! Ampak preveč bi-jev. Bi-jev ne maramo1. Problem je seveda v Róisín, pri čemer je treba upoštevati, da z njeno “problematičnostjo” ni nič narobe. Njena podoba, njen attitude nista dovolj komercialna, da bi komad lahko postal tak hit kot si zasluži.
Let Me Know, pa tudi album, je v bistvu pop brez tistega komercialnega balasta, ki velikokrat zamegli um glasbenih kritikov, da povsem spodobne komade označijo za navadno sranje, ne glede na to kako inovativna ali domiselna je produkcija ali sama glasba in tekst. Komercialni balast glasbi, večinoma povsem po krivici, odvzame kredibilnost. Bognedaj, da bi se z glasbo smelo tudi (za)služiti! Tisti, ki apriori zavračajo komercialno glasbo, zgolj na podlagi tega, ker je komercialna, so v bistvu isti kot tisti, ki poslušajo samo tisto, kar se pojavi na vrhovih glasbenih lestvic. Kurc pa kredibilnost!
Je pa še nekaj… isti komercialni balast lahko deluje tudi kot popolna kamuflaža za drugače zares zanič komade- Britneyin Gimme More je uspešen samo zato, ker ga poje Britney, recimo. Po drugi strani pa je tudi ‘kredibilnost’ lahko zlorabljena v komercialne namene. Predstavljajte si, da bi I Don’t Want to Miss a Thing namesto Aerosmith pela Céline Dion. Ja… na takšne in drugačne PR fore niso imuni niti glasbeni stručkoti. O kredibilnosti vs komercialnosti bi se še dalo debatirati. In kam spada Róisín Murphy?… v bistvu je kul, da (še?) ni pofukala nobenega angleškega fuzbalerja… rad verjamem v to, da je uspešna in spoštovana zato ker je tudi talentirana in ne zato, ker nas v to prepričuje PR njene založbe in fucking Hello magazine2. Je pa Róisín kul tudi zato, ker je zaradi nje čakanje na novo Goldfrapp plato precej lažje.
Nazaj h komadu tedna… torej, Let Me Know je popoln 80ish komad, ki kriči po tem, da se mu zgodi Kylie, pa se, hvalabogu, ni.
- One way or another. [marš nazaj!]
- Saj ne, da bi kaj imel proti Hello. [marš nazaj!]
25.10.07
I’d Rather Eat Glass
Nevednost ni kul, potrpežljivost pa ni ravno na seznamu mojih osebnih lastnosti. In če oboje sešteješ dobiš filing, ki je… ne ravno najbolj prijeten. Huje kot če bi zlomljen kozarec pomalical. Verjemite na besedo.
…tokrat mi ne kljuva po glavi zaradi tipa. Unbelievable!
Soundtrack #30
Lonnie Gordon Love Eviction
Div kot je Lonnie ne delajo več. Gay Pride! Ta je spet s posvetilom. You know who you are. 
24.10.07
Soundtrack #29
Klaxons- It’s Not Over Yet
Mercury Music Prize winners. Še zdaj se spravljam njihov album poslušat.
23.10.07
In the mood…
…for love.
Danes je tak dan. Za biti zaljubljen. Oziroma dan za popoln prvi zmenek, ki si ga zapomniš po dežju in mrazu, česar sploh nisi opazil, ker sta rahlo zabluzila ob zelenem čaju ali pa rdečem vinu in parmezanu in olivnem olju1. Mraz je lahko popoln2 izgovor za dotikanje… “Lej kok me zebe. Dej probaj kako imam mrzle roke.”, dež pa popolni backdrop za prvi poljub, še posebej če stojiš pod Plečnikovimi arkadami okrog polnoči in gledaš proti Tromostovju in Prešernovem trgu.
Ja… to je eden mojih najljubših placev v Ljubljani. Ob polnoči, ko je mraz in dežuje, ko tam ni trafike in ko ne smrdi po ribah in ko zbiraš pogum za prvi poljub. Seveda poguma ni od nikoder. Pa ko bi lahko bilo popolno. Sicer pa… popolnost je dolgočasna. OK… to je fancy talk za ‘d-mashina is a pussy‘.
- ekstra deviškem, se razume [marš nazaj!]
- Sicer zelo klišejski, ampak vseeno… [marš nazaj!]
