Life, liberty, and the pursuit of matching accessories.
Elda Viler Silvestrski poljub1
Ste sploh pričakovali kateri drugi komad? Mogoče v kateri drugi verziji, a YouTube premore tega in tistega s plesalci plesne šole Sebastian. Eldo bi pa izbral tudi pred Alfijem. 
Pa lepo praznujte!
Moj najljubši del praznikov so darila. Še posebej, če se z njimi lahko važim, kot se bom v današnji božični fotoreportaži. Odkar sem velik fant so darila domačih bolj kot ne simbolična, a se v bistvu ne pritožujem, ker sem svoj fond za darila pokuril nekje sredi najstniških let. Playstationa sicer nisem nikoli dobil1, sem pa bil blazno važen, ko sem kot prvi od mulcev v razredu dobil nintendo, za katerega se sploh ne spomnim kaj se je z njim zgodilo. Pa tako lepo bi bilo imeti doma kak vintage gadget. Niti tastarega walkmana na kasete nimam, niti videorekorderja, ki sem ga vrgel stran zato ker stilsko ni pasal v mojo preurejeno sobo v Mariboru, ki je zdaj postala priročno skladišče. Najlepše skladišče na svetu. Razmišljam, da bi jo spremenil v kadilnico. Balkon ni več zabaven.
Anyway… tisti dedek Mraz od mojega najdražjega Cimra mi je dal vedeti, da sem bil zelo priden fant letos. Posebej zame je šel po darila v Pariz2 in prinesel nekaj stajliš in sladkega in nekaj stajliš.
To je stajliš in sladko. Od zunaj zgleda kot škatlica z nakitom, od znotraj pa…
…kot tempera barvice? V resnici pa je to ena zelo posh bonboniera. Tako posh, da si privoščim samo eno čokoladko na dan. Čokoladke imajo okuse bambus, wasabi, earl grey in tiste bolj običajne po jagodi, karameli in dolgočasnem kokosu. Jaz očitno nisem dovolj posh, ker teh izbranih okusov ne porajtam… zame ima vse okus po… hmm… čokoladi! Taki zelo fini čokoladi. Mogoče je pa razlog v tem, da odkar sem v Barceloni par let nazaj jedel čokolatine z slanimi fileti me chocolate-wise ne more nič več presenetiti.
Zraven te posh bonboniere sem dobil še eno ‘običajno’ mlečno čokolado z okusom po millefoglie, ki pa je je zmanjkalo v 10 minutah. Bila tako dobra, da sem si vmes privoščil pol urni dremež. Ostali kulinarični presežki so še ene hecne marmelade z okusom po čokoladi in hruški ter macarons, ki sva jih do konca pospravila po današnjem kosilu, prazno škatlico pa se mi je zdelo rahlo neumno slikat.
Posh bonboniera je bila odgovor na ‘prinesi mi neki iz Pariza’, kar nikakor ne šteje kot darilo dedka Mraza. Kot uradno novoletno darilo štejem tole:
Notranjost na meni izgleda nekako tako:
Govorim o majčki. Red truly is my color. Ti definitivno ni en obični t-shirt, ker obični t-shirti pač niso nikoli krojeni. Odločno zanikam, da je z izbiro motiva Roomie Dearest hotel kaj povedati. Najbolj pomembno je, da sem končno lastnik nečesa by Vivienne Westwood. I’m a big fan! Fan od Vivienne in mojega najdražjega Cimra.
Edyta Górniak To nie ja
Nadaljujem z najimenitnejšimi predsedniškimi priležnicami. Edyto je porival nekdanji poljski predsednik Aleksander Kwaśniewski, kar sta seveda oba zanikala. Aleks je bil takrat poročen, Edyta pa je postala najbolj osovražena ženska na Poljskem. Prešuštnica! Saj veste kaj delajo s takimi na Poljskem…
Nase je opozorila na Evrosongu leta 1994, od koder je tudi zgornji posnetek. Kombinacija fascinantnega vokala in dolgih nog ji je pomagal do nečesa, kar so poimenovali mednarodna kariera.
Carla Bruni Quelqu’un m’a dit
Gospa Sarkozy. Me zanima, če bodo Francozi Sarkozyju odpustili kako napako več, ker poriva lepotico. Slovenci, hvalabogu, taki čip fori nismo nasedli. Je pa res, da Urška ni glih Carla Bruni.
Bruce Springsteen Independence Day
Vse najboljše, Domovina! 
Vprašanje za petošolce: Kateri praznik praznujemo danes v Sloveniji?
a) Štefanovo b) Dan neodvisnosti c) Dan državnosti d) Drugo (dopiši)
PS: A mi lahko kdo pove kaj moram narediti, da bo vsaka od teh abc možnosti v svoji vrstici? V urejevalniku besedila je vsaka v svoji vrstici, majkemi!
Wham! Last Christmas
Ena ni nobena:
Christina Aguilera The Christmas Song (Chestnuts Roasting on an Open Fire)
In ker ste tečnarili, da nočete samo dveh…
The Pogues & Kirsty MacColl Fairytale of New York
The Killers A Great Big Sled
Patetika od včeraj se nadaljuje tudi danes. Zame božič ni popoln brez The Sound of Music takoj zjutraj, zvečer pa me čaka še Love, Actually. Se zvečer kdo pridruži? I have cookies! Za kaj manj kičastega se da zmeniti tudi za Batman Returns.
Uuuuu, brez tega komada pa sploh ne gre:
Mariah Carey All I Want for Christmas Is You
Mewy Kwismas, ewyone!
Današnji dan je bil kot iz kakšnega božičnega filma, v katerem nam obljubljajo znoj, smeh in solze. Kot kakšna Drew Barrymore sem krvavi pot potil, da sem pravočasno prišel domov k Mommie Dearest na Božično Večerjo. Domov v Maribor sem prišel tri minute pred šesto, ko so se začeli zbirati Gostje, in to kljub poledici, dvajsetminutnem praskanju ledu z avta1 in predrti gumi2!
Plan za danes je na papirju zgledal več kot uresničljiv. Bil mi je dela prost dan, ker sem se javil, da raje delam za silvestrovo, a sem SEVEDA moral iti par stvari poštimat… ker mi je bil prosti dan bi lahko brez slabe vesti šel domov “že po par urcah”. Okrog dvanajstih po mojem ambicioznem načrtu, tako da bi v miru šel kupiti par malenkosti za goste in bil v MB do štirih. Ampak seveda sem “moral” ostati malo dlje. Drugače bi itak imel slabo vest, ker drugi delajo kot zamorci3, jaz pa uživam v prostem dnevu, kar se mi je zgodilo včeraj, ko sem obiskal sestersko štacuno v BTC-ju. Naslednji simptom deloholizma takoj za vsemi nadurami4, ki jih nikakor ne obžalujem in se ne sekiram, ker so neplačane5 in od njih razen osebnega zadovoljstva in prijazne besede nadrejenih nimam nič… ja, dober egotrip je neprecenljiv. Sicer so pa vse te ure v mojem malem svetu povsem upravičene. Workaholic par excellence. Še dobro, da so Roomie Dearest in ostali moji najljubši zelo potrpežljivi in na splošno sila understanding. Ampak lahko bi bilo huje6… veseli december je bil zame zelo vesel in nisem zamudil nobenega žura zato, “da bi se lahko naspal, ker jutri delam.” Bravo.
Anyway… v MB sem prišel pravočasno na Večerjo, ki je pri nas vedno Big Deal. Mami se vedno potrudi in njej v čast sploh toleriram to božično patetiko. Prišel sem celo tako daleč, da si brez te patetike in kiča božiča sploh več ne znam predstavljati… soundtrack k božični večerji morajo biti božični zimzelenčki, o katerih je danes pisala Irena, pod novoletno jelko pod božičnim drevescem morajo čakati v kičast papir zavita darila, po večerji je čas za druženje… tastari gredo k polnočnici, d-mashina pa pred TV. Nova tradicija zadnjih let je, da na predbožični večer spoznam maminega aktualnega tipa. Ta novi mi je dejansko simpatičen in ni en kekec kot prejšnji trije. Eden mi ni pustil mojega osebnega prostora, drugi se me je bal, tretji je bil navadna jota. Tale je kul in s sabo pripeljal še svojo familijo. A to pomeni, da mislita resno? Definitivno privoščim. Škoda edino, da sem prestar, da bi me podkupoval z darili. I wouldn’t mind! Uvedel pa sem še eno novo tradicijo… spil bom vso vino, ki je ostalo od večerje. Ostalo mi je še ene dva deci refoška, cviček pa je mati po svoji pregovorni nerodnosti7 razbila.
Bejsikli sem ostal “sam na božično noč.”
Zdaj dvignimo čaše, polnoč je
Naj vino ogreje mi srce
Težko je, a ni mi žal, da sam sem ostal
…na božično noč.
Katastrofa!
Bolj kičastega božičnega večera še nisem doživel. Patetika je popolnejša z vsakim SMS voščilom, začinjena pa je s songs that remind me of him. Ampak verjamem, da tudi njegov Noël à Paris ni isti brez mene.
Kylie Minogue Santa Baby
Ah! Z božičnimi pesmicami vas bom posiljeval samo dva dni… danes in jutri. Jutri bom še posebno osladen. Veselite se!
O Amy sem že velikokrat pisal. Tolikokrat, da bi si punca zaslužila svojo kategorijo1, jaz pa flašo viskija za zastonjski PR. Ampak guess what… o Amy bom letos še pisal! Uredništvo tega bloga še vedno menca kdo si zasluži nagrado Woman of the Year… Amy, Maddie McCann ali Anžej Dežan. Amy je trenutno v vodstvu in zna zmagati, ker rabim izgovor, da o njej še kaj napišem.
Anyway… ob pomanjkanju komadov, ki bi si zaslužili omembo v tej prestižni tedenski kategoriji, oziroma v poplavi trash pop komadov, za katere me je sram priznati, da so mi iskreno všeč, me je Amy spet rešila… Love Is a Losing Game je moj najljubši komad z Back to Black in že 6. single z albuma Back to Black2, zaradi česar si album zasluži nagrado za molžno kravo leta. Komad je Amy zapela tudi na podelitvi Mercury Music Prize takoj po svojem julijskem overdosu, o čemer sem že pisal. Od vseh singlov s te plate je ta najmanj pretenciozen in bo verjetno ostal v njihovi senci. Sem pa vesel, da singli še kar dežujejo… se vsaj ne pozabi, da je Amy v prvi vrsti super glasbenica.
Madonna Music Inferno
Dve disko klasiki v enem komadu. For the gay fans.
Originala:
Madonna Music
The Trammps Disco Inferno
