12.25.07
Deloholizem, božič in refošk
Današnji dan je bil kot iz kakšnega božičnega filma, v katerem nam obljubljajo znoj, smeh in solze. Kot kakšna Drew Barrymore sem krvavi pot potil, da sem pravočasno prišel domov k Mommie Dearest na Božično Večerjo. Domov v Maribor sem prišel tri minute pred šesto, ko so se začeli zbirati Gostje, in to kljub poledici, dvajsetminutnem praskanju ledu z avta1 in predrti gumi2!
Plan za danes je na papirju zgledal več kot uresničljiv. Bil mi je dela prost dan, ker sem se javil, da raje delam za silvestrovo, a sem SEVEDA moral iti par stvari poštimat… ker mi je bil prosti dan bi lahko brez slabe vesti šel domov “že po par urcah”. Okrog dvanajstih po mojem ambicioznem načrtu, tako da bi v miru šel kupiti par malenkosti za goste in bil v MB do štirih. Ampak seveda sem “moral” ostati malo dlje. Drugače bi itak imel slabo vest, ker drugi delajo kot zamorci3, jaz pa uživam v prostem dnevu, kar se mi je zgodilo včeraj, ko sem obiskal sestersko štacuno v BTC-ju. Naslednji simptom deloholizma takoj za vsemi nadurami4, ki jih nikakor ne obžalujem in se ne sekiram, ker so neplačane5 in od njih razen osebnega zadovoljstva in prijazne besede nadrejenih nimam nič… ja, dober egotrip je neprecenljiv. Sicer so pa vse te ure v mojem malem svetu povsem upravičene. Workaholic par excellence. Še dobro, da so Roomie Dearest in ostali moji najljubši zelo potrpežljivi in na splošno sila understanding. Ampak lahko bi bilo huje6… veseli december je bil zame zelo vesel in nisem zamudil nobenega žura zato, “da bi se lahko naspal, ker jutri delam.” Bravo.
Anyway… v MB sem prišel pravočasno na Večerjo, ki je pri nas vedno Big Deal. Mami se vedno potrudi in njej v čast sploh toleriram to božično patetiko. Prišel sem celo tako daleč, da si brez te patetike in kiča božiča sploh več ne znam predstavljati… soundtrack k božični večerji morajo biti božični zimzelenčki, o katerih je danes pisala Irena, pod novoletno jelko pod božičnim drevescem morajo čakati v kičast papir zavita darila, po večerji je čas za druženje… tastari gredo k polnočnici, d-mashina pa pred TV. Nova tradicija zadnjih let je, da na predbožični večer spoznam maminega aktualnega tipa. Ta novi mi je dejansko simpatičen in ni en kekec kot prejšnji trije. Eden mi ni pustil mojega osebnega prostora, drugi se me je bal, tretji je bil navadna jota. Tale je kul in s sabo pripeljal še svojo familijo. A to pomeni, da mislita resno? Definitivno privoščim. Škoda edino, da sem prestar, da bi me podkupoval z darili. I wouldn’t mind! Uvedel pa sem še eno novo tradicijo… spil bom vso vino, ki je ostalo od večerje. Ostalo mi je še ene dva deci refoška, cviček pa je mati po svoji pregovorni nerodnosti7 razbila.
Bejsikli sem ostal “sam na božično noč.”
Zdaj dvignimo čaše, polnoč je
Naj vino ogreje mi srce
Težko je, a ni mi žal, da sam sem ostal
…na božično noč.
Katastrofa!
Bolj kičastega božičnega večera še nisem doživel. Patetika je popolnejša z vsakim SMS voščilom, začinjena pa je s songs that remind me of him. Ampak verjamem, da tudi njegov Noël à Paris ni isti brez mene.
- Ki mi ga je za mojo nemoteno mobilnost pustil Roomie Dearest [marš nazaj!]
- OK, to zadnje je samo na pol res… v resnici sem imel SKORAJ gumidefekt, pa še to v bistvu včeraj. Bil je false alarm. Pozabil sem, da je avto od Roomie Dearest pač malo daljši in sem z radkapo zadel ob robnik. Radkapa je ostala cela. [marš nazaj!]
- Excuse my political incorrectness. [marš nazaj!]
- Po zadnji grobi oceni se jih je ta mesec nabralo za dvotedenski dopust. [marš nazaj!]
- Jebat ga… kar sem podpisal, sem podpisal. [marš nazaj!]
- Čeprav jaz se ne počutim, da mi je ne vem kako hudo… I love doing what I do. [marš nazaj!]
- Ki sem si jo zdaj izmislil. [marš nazaj!]







december 25, 2007 ob 00:17
Ravnokar sem te prebrala, srce, nisi sam.
Vesel božič, al na zdravje, al kako že. * bighug *
december 25, 2007 ob 01:20
javlja se še ena iz kluba patetičnih :*
december 25, 2007 ob 01:56
To! Bozic in novo leto je treba konkretno prijet za jajca! Bela snezinka ki pada, ah vecne klasike, ce je tehno al pa turbofolk, se zmeri se mi solzica potoci. Pa puhasto darilo iz interspara, najboljsi glasbeni hiti vse slovenije, praznicna vecerja, pa Steven Seagal. Bozicni vecer vsako leto pride prepozn. Prepozn, prepozn….
djubre pravi,
december 25, 2007 ob 02:01
Oh, you`re am muslim now..
december 25, 2007 ob 06:12
moj božič? stari so s sestro šli v maribor k sorodnikom, medtem ko sem jaz ostal sam. prespal večino včerajšnjega dneva in nato vstal ob 23h in nato celo noč gledal discovery channel in national geographic… šele zdaj pa zaključujem ta “večer” z nekim zelo hudim in zelo krvavim filmom (shoot ‘em up, 2007).. eh ja. bioritem ne jebe žive sile…
aja, pa še glede nadur… te čist razumem… če ne zamujam, pa prihajam eno uro, uro pa pol prej
december 25, 2007 ob 08:28
vsa moja božična patetika je bila (tako kot je treba) zreducirana na xmas jingle.
Delo se je valda zavleklo, čeprav mi ne bi bilo treba ostat (zveni znano?), so me pa zato na nočnem radiu lepo presenetili z božičnimi.
in kje sem sedaj? back at work. zamenjala sem božič za frej novo leto & silvestrovo, je transport težji.
december 25, 2007 ob 09:54
Moja taktika je pa taka, da se delam doma za božič še bolj zoprnega kot sem v resnici, tako da sploh ni panike.
Folk se je pa tudi naveličal pošiljat sms voščila… slej ko prej se naveličajo, če nikoli ne odgovoriš!
Današnji dan bo, v posmeh h’woodskemu dojemanju Odrešenikovega rojstva, minil v znamenju Mr. Hankey’s Christmas Classics, ki so, poleg Trans-Siberian božičnih pesmi, edino božično sranje, ki ga še prebavljam.
Mi je pa žal, ker letos ne gremo na božično večerjo k Dediju. Sploh ko pogledam v hladilnik in dobim občutek, da smo na socialnem dnu!
Merry fucking Christmas, everybody!
december 25, 2007 ob 10:12
Ves moj božič pa so bile rdeče gate z jelenčki
In nihče jih ni videl
Iztok K
december 25, 2007 ob 10:58
iztok, maš blog za take stvari
šefe, jeeeee, merry xmas tut tebi
irena, pih! samo džingli? to pa ti ne verjamem! nič xmas menu pa to?
fetalij, moral bi zraven, bi si bložič naredili
djubre, islam nima lučk
prekle, that’s the spirit!
nina, mojca, maybe we should get together sometime…
december 25, 2007 ob 12:23
nič xmas menu, Irena je bila pridna in je delala na božični večer in božično jutro
kot se je izrazil moj sodelavec - ateisti vedno najebemo za take praznike
miran pravi,
december 25, 2007 ob 12:29
Preveč se ukvarjamo s tem, kaj počnejo, ali ponujajo drugi in kritiziramo. Počni stvari po svoji vesti in vse bo na pravem mestu in vsega bo ravno prav.
lolita pravi,
december 25, 2007 ob 12:50
Vedno lahko prideš na čaj. Z belo krzneno stvarjo te pričakujeva.
december 25, 2007 ob 13:48
ja bogi miško
jaz sem pa bila kregana, ker sem prepozno prišla
Grdo od tebe, da ne poveš, da si na našem koncu, ko se jaz borim z depresijo v obliki dodatnih kil s keksi, rum kuglami, mesom….
Naše mame nas znajo svašta prisilit. Ampak, nenavadno, moj foter ljubice povabi na počitnice, da jih jaz v avtu vozim, ko on kolesari
Ve, da bi za božični večer dobil potico v glavo, s krožnikom vred.
aja, snoči bi te prebrala, če bi bila doma. Sem pa šla s kolegico na 5 Jackov in neprecenljivo debato
sem se pa spomnila nate te dni, večkrat…aja, sej sem ti sms poslala
psycho te pozdravlja!
december 25, 2007 ob 18:24
šuška, ne še ti bit zagrenjeno nooooo
lolita, midva še zmeraj nisva peljala čevljev na sprehod. bela krznena stvar tudi vabljena.
sicer pa… a nisi ti skenslala sveta za ta dan?
miran, to pa vedno
irena, od kdaj pa je božič religiozen praznik?
december 25, 2007 ob 23:59
odkar moram jst potem cel dan vnašat stupidne novice o teh in onih poslanicah iz vseh možnih cerkev po svetu. zeh.
in jst sem pravi naslov za iskanje nezagrenjenosti glede praznikov.
je šlo vse mimo mene in v resnici samo čakam, da se bodo razprodaje začele
december 26, 2007 ob 12:28
irena, se zavedaš, da na razprodajah po novem ne dobiš več nobene pametne robe, ampak samo ostanke?
december 26, 2007 ob 12:57
a ni tko vedno?
jst mam dvoje čevljev ogledanih. okej, priznam, v bistvu so trije. mati mi bodo tak razvrat odpustili samo, če so razprodaje poseredi
december 26, 2007 ob 18:24
se že veselim fotk.
pa razveseli me in reči, da je vsaj en par petk
december 26, 2007 ob 22:04
a se ti sploh zavedaš, kako sem jst nestabilna?
ampak ja, dvoje je opetkanih
prav zato me je pa strah obsojanja, ker vsi, ki me poznajo vejo, da bom jst to mela gor dvakrat na leto. če.
december 26, 2007 ob 22:31
upam, da se zavedaš, da če nimajo več kot 8cm niso petke…
december 27, 2007 ob 09:49
upam, da se zavedaš, da imam zgodovino zvijanja gležnjev na ravnem in v supergah.
december 27, 2007 ob 18:36
Ne mi o čevljih, ker popizdevam…še vsaj tri tedne moram čakati na nove, sam takrat si bom pa tudi jst ene tri pare privoščila, I don’t give a damn… Čakam, da pičim v Trst ali Udine kaj, ampak je seveda bilo v ponedeljek, torek in sredo ko sem bla doma in bi lahko šla vse zaprto, zdej pa čakat, da grem spet na primorsko pismo… sploh pa ker smo tudi tle pridni in smo žrtvovali silvestrovo in novo leto za to, da smo meli božič fraj in bli celi načičkani doma
In bomo zaslužli dooooooooosti evrčkov in kupili dooooooooosti čeveljčkov in hlač in kril…