02.02.08

… Better Than Sex

Kategorija rants+raves, šejkanje ob 01:35 avtor dmashina

Popolni naslov bi se glasil Death Sells Better Than Sex. Smrt se prodaja bolje kot seks. Dejstvo. Smrt je za glasbene založbe in filmska podjetja krasna poslovna priložnost. Noben PR ni bolj učinkovit kot mrtva slavna osebnost. Sprevržen dokaz, da so zvezde lahko same sebi najboljši piarovci?

ledger.jpg

Prodaja filmov s Heathom Ledgerjem se je po njegovi smrti precej dvignila. Enako se zgodi z vsakim mrtvim glasbenikom1. Zadnji primer je Toše Proeski, ki živ ne bi nikoli prodal toliko plošč. Nekaj v tej smeri je pred časom pisala tudi кандела

Zanimiv paradoks… najhitrejša pot do nesmrtnosti je smrt. Jim Morrison, Janis Joplin, Kurt Cobain2, pa tudi Marilyn Monroe, James Dean, River Phoenix in ne nazadnje tudi Heath Ledger, živi ne bi nikoli dosegli kultnega statusa. Kaj pa če bi preživeli sami sebe? Zgled za Marilyn Monroe je lahko Elizabeth Taylor ali, v najboljšem primeru, Audrey Hepburn, ki se je uspelo postarati gracefully. Zanjo bi alternativna usoda lahko bila tista Grace Kelly ali pa Carle Bruni. James Dean bi lahko pristal kot kak Marlon Brando, Riverja Phoenixa bi mogoče čakala kariera podobna Keanuju Reevesu ali Leonardu di Capriu. Za Heatha Ledgerja so pa itak govorili da je “naslednji Marlon Brando”.

Heath Ledger je s svojo smrtjo veliko uslugo naredil tudi rumenim medijem, ki so z njegovo smrtjo veliko zaslužili. Še več bi verjetno zaslužili z Amy Winehouse, rekorde pa potolkli z Britney Spears. Uredniki najbolj krvoločnih rumenih cajtngov si verjetno povsem iskreno želijo njuno smrt. Ko prebereš take zgodbe in vidiš take posnetke ugotoviš, da celebrities prav za nikogar niso resnične osebe ampak zgolj potrošni material in da se slovenske takozvane zvezde nimajo za kaj pritoževati.

Zanimivi so zgolj zato, ker se na njihov račun da fajn zaslužiti. Tako kot vsi radi poudarjamo svojo domnevno distanco do žute štampe, smo njihovi logiki in načinu razmišljanja povsem podlegli. Predvsem zato, ker imajo množični mediji totalen! (s)ekskluziven!! šokanten!!! monopol nad distribucijo informacij vseh vrst. Še tako izbran, izdelan, dovršen, zahteven okus in tudi najbolj snobovski, kvazi intelektualni odnos do vsega rumenega in vsega POP! so v bistvu oblikovali množični mediji. We’re not that smart. Rumeni mediji so nas sami naučili, da jih sovražimo. Brez tega sovraštva sploh ne bi mogli obstajati.

  1. Nekaj o tem fenomenu tukaj. [marš nazaj!]
  2. Nagradno vprašanje #1: Koliko so bili stari ti trije, ko so umrli? Nagradno vprašanje #2: Should I be scared? [marš nazaj!]
 

5 komentarjev »

  1. gyzargyzar pravi,

    februar 2, 2008 ob 11:08

    res je tako. iana curtisa npr. tudi še vedno prodajajo …

    in pri nas mularija (frajerji) gleda control, ker so pol super duper kul indie hipsterz, in še na liffu je, ne v koloseju, da izpade še bolj tr00 in da veš, da je še manj …

  2. irenairena pravi,

    februar 2, 2008 ob 11:14

    ah, nate se splača malo počakati :cool:

  3. šušišuši pravi,

    februar 3, 2008 ob 14:35

    eh, brez skrbi…popiješ premalo viskija in skozi nos potegenš premalo svinjarije :D

    Na žalost jih mediji sproducirajo in potem včasih tudi uničijo. ob vsem tem pa zaslužijo ogromno denarja. Boščki…

  4. pras3cpras3c pravi,

    februar 3, 2008 ob 14:45

    na zvezdi je, če se bo zlomila ali ne. je pa verjetno težko nesti samega sebe, če je veliko ovčic na tvojih plečih. se pa strinjam, da rumeni papagaji po tem hrepenijo. kako izkrivljeno hrepenenje..

  5. irencairenca pravi,

    februar 7, 2008 ob 01:18

    Club 27. Če nisi suicidalno nastrojen, don’t worry hunn. :P

Komentiraj