21.08.2008
O Luciji Polavder in eni štorasti Rusinji
Po tejle sliki,…
…oziroma pogledu Lucije Polavder ob koncu dvoboja za bronasto medaljo1, si bom najbolj zapomnil letošnje olimpijske igre. Pogled, ki bi ga najlažje opisal kot pogled najstnika, ki je pravkar izgubil nedolžnost. Neprecenljivo. Efekt je še večji, če isto sliko pokažemo hkrati s tisto, na kateri vidimo debelušno Japonko, ki našo Luco skoraj zadavi.
Luca je moja najljubša olimpijka. Na vseh promocijskih fotkah in tudi na otvoritvi je bila v prvi vrsti in bila je edina, ki sem jo prepoznal. Jaz bi jo imel za sestro. Je poosebljena All Slovenian Girl. Pridna, marljiva, z jasnim ciljem, prijazna, skromna, nič bahava, nezakomplicirana. Najmanjša v najtežji kategoriji, a svoje prednosti proti nasprotnicam zna spretno izkoristiti. Slovenija bi se morala zgledovati po njej. Luci posvečam spodnji komad:
Olimpijske igre bolj kot katerokoli drugo športno tekmovanje2 iz tekmovalcev izvabijo skrajna čustva. Zmaga je najbolj sladka, poraz najbolj boleč, razočaranje najbolj grenko. Drugi ekstrem (za ilustracijo):
sigh
- Najlepše se je videl ravno na TV. [marš nazaj!]
- Mogoče bi zraven lahko prišteli še svetovno nogometno prvenstvo. [marš nazaj!]












