8.03.2011

Dežurni rešitelji rocka

Objavljeno v Glasba, rants+raves, soundtrack, šejkanje 12:50 avtor: dmashina

Po mnenju vseh bolj ali manj (ne)resnih glasbenih medijev rock očitno rabi rešitelja. Za naslednjega rešitelja rocka so označili praktično vse glasbenike razen Lady Gaga. Kljub komercialni dominaciji Lady Gaga, hip-hopa in plesnega popa na obeh straneh Atlantika pa rock po moje ne rabi nobenega rešitelja. Razen če je komercialni uspeh pogoj, pa tudi tu bi se dalo debatirati.

YouTube slika preogleda

V preteklosti so rock reševali Nirvana in praktično vsak grunge band, ki je obstajal, nato Green Day (večkrat), Oasis in Foo Fighters, v “novejši” glasbeni zgodovini pa na primer The White Stripes, Arctic Monkeys in Kings of Leon, če omenim tiste, ki so (recimo) preživeli zob časa in o(b)stajajo v zavesti povprečnega rock uporabnika. Navedeni bandi skupaj s stadionskimi pošastmi kot so U2, Coldplay in Muse tvorijo neprekinjeno rockovsko časovnico zadnjih dvajsetih let. Dokaz, da rock v bistvu ne potrebuje nobenega rešitelja, ker mu gre prav dobro, tenkjuverimač. Gre za bande, ki so referenca zadnjih dveh rockovskih desetletij in katerih vpliva na prihajajoče in tudi aktualne bande ne moremo zanemariti. Nadaljujejo tradicijo vseh velikih rock bandov iz obsežne zgodovinske glasbene zakladnice. Zaradi teh bendov mulci nažigajo imaginarne kitare v svojih sobah, ustanavljajo skupine in vadijo po kleteh in zakloniščih. Mnogi ne zaradi tega, ker je to krasen način, da prideš do bejb, ampak zato, ker so se enostavno zaljubili v rock. Tudi zato rock ne rabi nobenega rešitelja… zna poskrbeti zase.

YouTube slika preogleda

Debate o reševanju rocka so bile najglasnejše po letu 2000, ko so se v okviru garage rock revivala pojavili nešteti “the” bandi… The Strokes, The Hives, The Vines, The Datsuns, ki pa kljub nekaterim dobro sprejetim albumom posebne revolucije niso naredili. Po drugi strani so bili tudi odgovor na zahteve po bolj prvinskih rockovskih zvokih in vračanju h koreninam, čeprav se nikoli nisem strinjal s tem, da je rock kadarkoli izgubil kompas in bi potreboval reafirmacijo, ker je zašel v krizo identitete. Rock se je čez leta organsko spreminjal, s čimer ni prav nič narobe. Spogledovanja z drugimi žanri- z rapom konec devetdesetih in elektroniko v zadnjih letih- mu nisem nikoli zameril. Revolucija ni uspela tudi zato ker tudi zainteresirana rockovska javnost ni imela nič proti eksperimentiranju in razvoju v druge smeri. Pa še zaradi nečesa… konkurenca v garažnem rocku je vedno bila huda. Kar seveda ni slabo. Slabo je samo za bande, ki bi radi pustili trajnejši pečat. Roko na srce, večini garažnih bendov rok trajanja poteče po prvem albumu. Overhyped pa to. Razen če jim uspe nabrati zadostni fan base, ki bo kupoval tudi njihove naslednje plate.

YouTube slika preogleda

Lani so rock reševali Arcade Fire, ki zame niso prinesli ničesar, kar ne bi že slišali, letos pa naj bi to bili The Vaccines, kar je spoznal tudi Tadej Zupančič. Tudi oni me niso prepričali. Post Break-Up Sex se mi res zdi ponesrečen neumen izbor za prvi single. Zaradi njih radijske postaje ne bodo na novo odkrile rocka in ga začela več vrteti. Pričakovati, da se bo zaradi njih rock vrnil na vrhove lestvic, je tudi utopično. Ker če že, je to point “reševanja” rocka… vrniti rock na vrhove lestvic in posledično v zavest casual poslušalcev. “Rešitelj” bo kvečjemu tisti band, v katerega bo založba investirala toliko, da bodo veliki kot Gaga. S tem pa bi več izgubili kot pridobili. Vsa lepota rocka je ravno v tem, da je vedno rahlo under the radar, tudi če si institucija tipa U2 ali Coldplay, ki imajo na kreativni ravni še vedno proste roke. Sicer pa… kdo bi hotel biti na vrhu lestvic skupaj z Justinom Bieberjem. I hope he’s lonely at the top.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark